Upravljanje pokopališča
Bralec je postavil vprašanje, ki ga zaradi lažjega razumevanja objavljam delno in delno nelektoriranega: »Npr krajevna skupnost občanom pošilja položnice za najemnino grobov. Trdijo da veliko tega ne dobijo plačano in morajo odpisati. Je pa lastnica pokopališke parcele župnija. Povedali so mi da bi upravljalec moral imeti sklenjeno pogodbo z lastnikom. Ker to nimajo gotovo ni pravne osnove za izvršbo.«
Odvetnik odgovarja
Bralčevo vprašanje je dokaj kompleksno, ker trenutno veljavna zakonodaja s področja pokopališke dejavnosti ne definira vseh okoliščin izvajanja te gospodarske javne službe. Pristojno ministrstvo je podalo več tolmačenj zakonodaje, priporočil in navodil kako naj občine uredijo lastništvo pokopališč, vendar pa do spremembe zakona ni prišlo. Pisanje o tej problematiki bi močno preseglo namen tega prispevka, zato bom podal samo kratko in teoretično naziranje o postavljenem vprašanju in problematiki.
V Sloveniji velja Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej), ki daje občinam pravico in dolžnost da uredijo pogrebno in pokopališko dejavnost. Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.
Pri tem je potrebno pojasniti, da dikcija ZPPDej, ki govori o najemnini za grob in o najemni pogodbi, ni najbolj posrečena. Iz same obrazložitve zakona in sodne prakse je jasno, da pri »najemu« groba ne gre za klasično najemno razmerje v smislu Obligacijskega zakona. Najemnik groba ne plačuje za najem dejanskega dela nepremičnine kjer leži grob, ampak mu je ta del oddan v brezplačno rabo. Najemnik groba plačuje grobnino, ki predstavlja sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba. Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc.
V Sloveniji še vedno obstajajo primeri, ko območje pokopališča ni v lasti občine ali le ta nima z lastnikom nepremičnine, kjer leži pokopališče, sklenjene razpolagalne pravice za uporabo tega pokopališča. Opisane okoliščine je predvidel tudi ZPPDej, ki je v 63. členu določil, da občina, ki ni lastnik pokopališča ali nima urejene razpolagalne pravice, za upravljanje pokopališča uporablja določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zagotovi izvajanje pokopališke dejavnosti v skladu s 27. členom tega zakona najpozneje v desetih letih od uveljavitve tega zakona. Opisano pomeni, da mora občina zagotavljati pokopališko dejavnost, urejati pokopališče in ima za to pravico tudi zaračunati grobnino in pa narediti vse potrebno, da se uskladi z določbami ZPPDej. Če občina ni lastnik pokopališča oziroma nima sklenjene kakšne pogodbe katero lahko zemljišče uporablja veljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe ki ureja tudi javno dobro, kar pokopališča so in tudi njihovo uporabo.
Glede na vse opisano menim, da je najemnik groba, ki ima sklenjeno veljavno pogodbo, dolžan plačati grobnino ne glede na odnos med upravljalcem pokopališča in lastnikom nepremičnine, ki predstavlja pokopališče.
Kristjan Žalec
Odvetnik
Kristjan Žalec, odvetnik
Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.
Spoštovani obiskovalci spletne strani www.radio-odeon.com.
V sodelovanju z Radiom Odeon, bom v rubriki odvetnik svetuje, odgovarjal na vaša vprašanja in podal pravne nasvete. Vsako sredo bom odgovoril na eno izmed prispelih vprašanj, odgovor pa bo objavljen na www.radio-odeon.com.
Vaša vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] pri čemer poskušajte čim bolj natančno opisati dejansko stanje. Vprašanja se lahko nanašajo na katerokoli področje prava.
Odgovor na vaše vprašanje ne vzpostavlja pooblastilnega razmerja odvetnik/stranka in bo podan izključno na podlagi opisanega dejanskega stanja, bo zgolj informativne narave in zanj ne odgovarjam.
V primeru dodatnih informacij ali dopolnitve dejanskega stanja, se podani odgovor ali mnenje lahko spremeni. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer.
V pričakovanju vaših vprašanj vas lepo pozdravljam.