Lov na Južni sij (56)

Ste kdaj zrli v nočno nebo in bili priča plesu barv, ki vam je vzel dih? Iz Slovenije verjetno ne, razen ob zelo močnih sončnih izbruhih se zgodi, da res dobimo vsake toliko rdeč odtenek na nočnem nebu. To je Severni sij. Midva, pa sva imela ravno obratno izkušnjo na južni polobli. Ples barv Južnega sija ali Aurore Australis sva si ogledala v Avstraliji, v sosednjem mestu Victor Harbor.

Da, razložimo kaj to sploh je, hitra obnova iz naravoslovja. Severni ali Južni sij se začne s Soncem, ki nenehno oddaja tok nabitih delcev, znan kot sončni veter. Ta sončni veter nosi Sončevo magnetno polje po vesolju in včasih doseže tudi naš planet.

Ko ti nabiti delci trčijo z Zemljinim magnetnim poljem, jih privleče proti polom, kjer se srečajo s plini v naši atmosferi. Ta interakcija naelektri atmosferske delce, kar povzroči, da oddajajo svetlobo - proces, podoben temu, kako sveti neonska žarnica.

Barve auror so rezultat vrste plinov, ki so vpleteni v tej kemični reakciji. Kisikovi atomi, na primer, oddajajo zeleno in rdečo svetlobo, medtem ko dušik proizvaja modre in vijolične odtenke. Rezultat tega je nebo v odtenkih teh barv, če si dovolj blizu poloma, se barve prepletajo in izgleda kot valovanje barv.

Pred kratkim je znaten porast sončne aktivnosti privedel do posebej močne magnetne nevihte, kar je povzročilo najintenzivnejši prikaz Južnega sija v dveh desetletjih. Midva sva za to izvedela čisto po naključju, ko me je sodelavec v petek povabil, če bi šli skupaj v sosednje mesto, ker bo menda videt Južni sij.

Pregledali smo vse možne spletne strani, vremenske aplikacije, Reddit, za bolj podrobne podatke o tem, kje in kdaj naj bi ga bilo najbolje videt. Za petek, so bile možnosti manjše, ampak smo vseeno poskusili. Eno uro vožnje iz Adelaide v Victor Harbor, smo se parkirali na hribčku na robu mesta s pogledom na morje. Na žalost smo zaman čakali 3 ure, saj se je vse bolj in bolj oblačilo in vidljivost je bila kmalu nična.

Naslednji dan, smo v novicah prebrali, da je bil viden šele ob 4 zjutraj, torej 5 ur za tem, ko smo bili mi tam.

V soboto sva še malo prebirala internet in po vseh napovedi, je bil pričakovan najmočnejši sij ob poldne, torej za kosilo. Ker je to sredi dneva, ga je tako ali tako nemogoče videti.

Napovedi so kazale, da bo najboljša naslednja priložnost, takoj, ko se sonce skrije za morje.
Ob petih popoldne sva se tokrat sama odpravila v Victor Harbor in res, bilo je točno tako kot so napovedali. Parkirala sva avto, ura je bila nekaj čez šest, sonce je padlo v morje in nebo je zažarelo v rdeče obarvano meglico. Maša je hitro pograbila telefon in naredila nekaj nočnih fotografij in ujela najboljši čas za slikanje Južnega sija. No, dokler sem jaz vzpostavil nov fotoaparat, po predhodnem ogledu 20 minutnega Youtube videa je Maša že naredila svoje najboljše fotografije.

Ne glede na vse, je tudi meni uspelo postavit, nastavit in poslikat Južni sij. Spodaj v slikah, si lahko ogledate razultate. Kakor so v HBO seriji Chernobyl rekli, Not great not terrible. Slike, spomin in nepričakovano kljukico na listi želja pa le imava.

PS: Svetla črta na sliki so seteliti Elona Muska, Starlink.