Surfanje v Avstraliji (53)

Ne moreš obiskati Avstralije, ne da bi se vsaj enkrat s surfom podal med valove. Kot pravijo domačini - ali te surfanje povsem zasvoji, ali pa ti sploh ni zanimivo. Vmesne opcije ni. Kristalno morje, peščene plaže in močni valovi, so del vsakdana na obalah Avstralije. Odprt ocean, ki obdaja to drugače precej suho celino, tako poskrbi, da prfektnih valovov ne manjka skozi celo leto.

Dolgih dvesto kilometrov obale, ki se vije okoli mesta Adelaide, se skriva v zajetju ogromnega zaliva, ki po milini spominja na Jadransko morje. Tako so obale odlične za ribolov in plavanje, za prave valove, pa se je treba zapeljati južneje. Le slabo uro stran južneje od Adelaide, južnoavstralske prestolnice, se razprostira ocean, ki na obalo prinaša hladno vodo vse od Antarktike. Kilometri pešnih zalivov so tako popularna točka za surfanje.

Na južni del Južne Avstralije, sva se sufrat odpravla tudi midva. Natančneje sva se odpravila v surfersko mestece Middleton, ki je znano po dolgi plaži, primerni za začetnike, kot tudi izkušene surferje. Inštrukor naju je hitro opozoril na tri najpomembnejše faktorje, na katere moraš paziti ko se odpraviš surfat:

1 - Moč Sonca. Ob lovljenju valov hitro pozabiš kako hitro mine čas. Tako si po dveh urah surfanja, četudi si se prej namazal s faktor 50 kremo, pogosto opečen. Mnogi surferji, ki so v vodi po več ur, tako sežejo po cinku, namesto sončni kremi, za večjo odpronost, kar se vidi po belih sledeh na obrazu.

2 - Moč morja. Ocean je neizprosen in tokovi te v trenutku potegnejo več metrov stran od obale. Opazovanje gibanja morja in prihajajočih valov je ključno, če se ne želiš utopiti. Tako več časa kot s surfanjem, preživiš obrnjen proti oceanu, opazujoč prihajajoče valove. Vsake toliko se pojavi kakšen ogromen. Tega začutiš še preden ga opaziš, saj vase posrka vso vodo v okolici. Voda je tako močna, da te vleče s sabo v odprto morje.

3 - Ljudje. Obalo si deliš z drugimi, ki prav tako želijo uloviti idealen val, ali pa jih valovi razmetavajo vzdolž obale. Tako moraš vedno paziti, da komu ne prekrižaš poti, saj se v nasprotnem primeru surfanje lahko zaključi s poškodbami. Ne le, da ti morje lahko desko sune nazaj v obraz, kar te lahko pusti z modricami ali zlomi, predeli surfa so precej ostri, kar lahko povzroči globoke zareze v koži.

Čeprav se teorija zdi precej preprosta, in nevarnosti velike, je sam šport tudi v začetnih urah precej naporen. S surfom v rokah se z obale odpraviš več metrov globoko v morje, dokler ti voda ne seže do pasu. To je pri avstralskih plažah več metrov stran od obale, saj je voda precej plitva. Ves čas te nazaj proti obali odrivajo valovi in globje kot si v morju, težje je ohranjati mesto, ko te zalije val. Borba z valovi je konstantna, saj te ti ves čas premetavajo, poskušajo odriniti surf, ter te zalivajo čez glavo.

Več valov je slabih, kot dobrih in čakanje na dober val zna malo trajati. Dober val je težko opaziti če oko ni priučeno. Načeloma se še ne sme zlomiti, ne sme biti preveč penast, kar nakazuje na razburkanost in hkrati mora biti dovolj velik, da ne bo kar izginil. Ko ga končno opaziš, imaš le nekaj trenutkov, da se pripraviš. Ko je val za tabo, surf, položen v vodo, zamahneš nazaj in ga še preden te val dohiti, z vso močjo odrineš proti obali. Takoj za tem, se moraš hitro s trebuhom vržti na surf in na vso moč začeti zamahovati v vodi. V tem času, če si vse naredil prav, te val že dohiti in če si dovolj hiter, te momentum popelje na vrh valova, ki surf začne vleči proti obali.

Da uspešno s surfom zajahaš val, traja nekaj časa, saj v realnosti ni tako preprosto kot se sliši. Ker na surf probaš skočiti v valovitem morju, te velikorkat že pri prvem koraku vrže s surfa, saj mogoče nisi povsem na sredini, in te vrže dol. Lahko, da si malce prepozen in val odide brez tebe, ali pa nisi uspel dovolj močno velsati z rokami, pri čemer ti ponovno manjka hitrosti.

Ko uspešno zajahaš val, se začne ta “težji” del. Takoj ko si na valu, se moraš iz ležečega položaja spraviti v čepeč, kar ti omogoča kasneje stati. Sprednja noga mora pod kotom 45 stopinj stati na sredini borda, zadnja pa zadaj za podporo. Če je le ena noga malce narobe, ali se predolgo obetaš, izgubiš ravnotežje in se potopiš pod vodo. Ko te val do konca odprakne v plitvino, zagrabiš bord in greš jovo na novo.

Če pa se ti po nekakem čudežu uspe pravilno postaviti, pa se le še počasi dvigneš in voila, stojiš na surfu. S Tomažem nama je, čeprav se sliši malo kompleksno, vsakemo parkrat uspelo stati, tako, da se da. Ko te parkrat razmeče, dobiš občutek za surf in razumeš kako loviti ravnotežje, in že po nekaj urah, si lahko pravi Avstralec.