Kamišibajkarji v metliškem vrtcu

Včeraj smo v našem vrtcu gostili kamišibajkarje.

4. festival Kamišibaj gledališča v Beli krajini 2018 se bo uradno odprl v popoldanskem času, vendar smo bili v našem vrtcu prijazno nagrajeni z dvema 45 minutnima predstavama. Breda in Darko Kočevar sta poskrbela, da so se nam predstavili različni izvajalci.

Štirje mladi kamišibajkarji iz Podružnične osnovne šole Adlešiči so se nam predstavili prvi.

Mihaela Bunjevac nam je postavila nekaj ugank.

Lana Mikložič se je predstavila z Župančičevo “Da mi je biti drevo”.

Nik Lilek je predstavil “Kako rastejo stvari” od Borisa A. Novaka.

Sari Selakovič sta pomagali Mihaela in Lana odpeti ljudsko pesem “Dekle je po vodo šlo”.

Svojo avtorsko zgodbo “Sonce” nam je pripovedovala gospa Tatjana Grabrijan.

ospod Igor Cvetko je predstavil zgodbo Milana Dekleve “Razumem karkoli”.

Gospod Cvetko je magister etnomuzikologije, lutkar, ilustrator, glasbenik. Kamišibaj mu predstavlja gledališče z velikim potencialom in velikimi izraznimi možnostmi, zato se z njim spoprijema kot avtor, izvajalec in promotor. V Slovenijo je prinesel kamišibaj umetniško formo z Japonske. Je reden gost vseh kamišibaj festivalov in v prav posebno čast nam je bilo, da se je predstavil tudi pri nas.

“Črnega kosa” je še dodatno s pomočjo glasbe predstavila Enja Grabrijan.

Kot posladek na koncu smo imeli priložnost poslušati pripovedovalko Jeleno Sitar, ki nam je odlično predstavila svojo avtorsko “Pisana ptica”.

Jelena Sitar je lutkovna ustvarjalka: režiserka, dramaturginja, izvajalka, pedagoginja in raziskovalka. Predava gledališče in lutkarstvo na Pedagoški fakulteti v Kopru. Poleg dela v slovenskih lutkovnih gledališčih skupaj z Igorjem Cvetkom že dve desetletji ustvarja v gledališču Zapik, ki goji komorno interaktivno in minimalistično lutkovno gledališče. S kamišibajem se ukvarja od samega začetka razvoja te umetniške forme v Sloveniji.

Zahvaljujemo se našim gostom, ki so poskrbeli za odlični predstavi. V veliko veselje nam je bilo, da smo lahko v živo poslušali in spoznali “kamišibajkar mojstre” . Želimo jim uspešno izvedbo festivala.

ALI VESTE?

Kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče) je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Kamišibaj uvrščamo med predstave manjšega tipa oz. komornega gledališča. Slike (formata A3) vabijo k bližini in vključenosti gledalcev v vzdušje zgodbe. (Vir: TUKAJ)

V semiškem vrtcu Sonček imajo kamišibajkarji predstavo ravno v tem trenutku, kdaj jih lahko vidite v Črnomlju pa TUKAJ.