Vrtni grah
Že dva tedna redno pobiram in pripravljam v jedeh ter zamrzujem grah (ali kakor mu v Beli krajini rečemo »grašek«) letošnje sezone. Zato vam tokrat ponujam ščepec nasvetov o tej okusni in priljubljeni zelenjavi. Tudi otroci ga imajo praviloma radi, ker je sladkega okusa, zelen in okrogel, zato očem na krožniku viden in zanimiv in malim prstkom dosegljiv.
Grah je priljubljena stročnica, ki je danes prisotna v jedeh po vsem svetu. Zanimivo pa je, da so Evropejci sveži grah začeli jesti šele v 17. stoletju, ko ga je začela jesti tudi francoska aristokracija. Do takrat so le revnejši sloji prebivalstva jedli suhi grah, kuhan kot kaša, in sicer grah rumene barve.
Grah (Pisum sativum) je enoletnica, ki lahko zraste od 45 cm do 2m, v širino do 25 cm. Je vzpenjalka, oprijema se z viticami. Ta vrtnina hladnega podnebja najbolje uspeva pri 13 do 18 ˚C. Cveti z lepimi belimi cvetovi. Po oprašitvi se začne oblikovati zelen strok, v njem se razvijejo okrogla semena.
Gojenje graha
Ni zahtevno, saj ne potrebuje dodatnega gnojenja, še posebej, če na vašem vrtu uporabljate kompost in zastirke. Če temperature tal in padavine dovoljujejo, lahko setev opravite že drugo polovico februarja ali vsaj v začetku marca, če ne pa v sredini ali do konca marca. Takšne so moje dolgoletne vrtnarske izkušnje. Za zamudnike, zadnji termini za setev so v sredini maja. Od setve do spravila lahko mine le 8 tednov, največ pa do 15 tednov. Tako lahko kakšno leto v naših belokranjskih razmerah že sredini maja pobirate lasten pridelek.
Grah potrebuje sončno in suho lego. Tla naj ne bodo pretežka, boljše je, če so humusna in rahla.
Sejte v vrste, presledki med vrstami naj bodo široki od 40 cm, globina jamic naj bo od 3 do 6 cm. V posamezni vrsti svetujem redko setev, razdalja med semeni naj bo vsaj 3 do 5 cm. Nizke sorte graha ne rabijo opore, srednjim in visokim pa zagotovite podporo s suhimi razvejanimi vejicami – dračjem. Nekateri pa sadijo grah tudi ob žičnati mreži. Ko so rastline že zrasle od 5 do 10 cm, jih okopljite, nekateri jih tudi ogrinjajo, lahko poskrbite tudi za zastirko. Ko pride čas obiranja strokov, jih trgajte z obema rokama. Najboljše enkrat ali dvakrat na teden. S tem spodbudite rast rastline in povečate pridelek.
Ko rastline ne dajo novih plodov, jih odrežite in pustite korenine v zemlji, da dušične bakterije na njihovih koreninah še naprej vežejo zračni dušik in vam gnojijo zemljo za naslednje posevke. In katere so kulture, ki dobro uspevajo v njegovi soseščini? To so korenje, kumare, glavnata solata, zelje in koper.
Zdravstvene koristi
Grah vsebuje veliko beljakovin, zato je lahko osrednje živilo v jedi. Ima še veliko vlaknin, številne minerale (kalij, magnezij, železo, baker, mangan, cink, molibden), vitamine (B1, B2, niancin in folno kislino) in karotenoide, ki vežejo proste radikale in varujejo telesne celice in druge biološke snovi pred degeneracijo.
Grah so kot ljudsko zdravilo uporabljali za mnoge namene. Če so imeli razdražen želodec pa tudi, če so jih mučile bradavice. Novejše raziskave so pokazale, da se tudi s hrano, uživanjem graha, vsak dan 2 mg polifenolov, lahko zmanjša tveganje za raka na želodcu. Ker visoka vrednost vlaknin prispeva pri ohranjanju nižje ravni glukoze v krvi, lahko pomaga lahko tudi sladkornim bolnikom ali deluje v našem telesu kot preventiva.
Uporaba graha v kuhinji
Grah lahko uporabite svež, lahko ga vložite ali zamrznete ali celo posušite.
Mnogo je znanih jedi z grahom. Dušen grah na različne načine, grahov pire, grah z jajci, grah v smetanovi omaki, grah v enolončnici, grah z zrezki v omaki… Pogost obrok, viden tudi v filmih, je skuhan grah (ali iz konzerve) kot priloga mnogim mesnim jedem in krompirju. Poskusite pripraviti tudi okusno grahovo juho, s pretlačenim grahom, kremno ali pa tudi ne.
In kdo še ne pozna jedi rizi bizi? Lahko je pripravljena v obliki juhe ali rižote. Grah in riž sta obvezni sestavini. Še s čebulo ali šalotko prav gotovo. S slanino in/ali korenčkom, lahko tudi brez.
Ali veste, da lahko mladi grah uživate tudi s strokom vred? In da lahko uživate tudi njegove poganjke kot dodatek v solati?
Minka Kočevar
Profesorica kemije, biologije in gospodinjstva, organska vrtnarka in zeliščarka, urednica, pesnica. Soustvarja zeliščno - zdravilno, kulinarično, kozmetično in turistično - zgodbo na družinskem Belokranjskem zeliščnem vrtu pod Gorjanci. Ljubiteljica lepega in iskrenega. Rada piše, komentira, čuti belokranjsko in zeleno. Spodbuja in uživa v vsem, kar je povezano s čudovito belokranjsko naravo, trajnostjo, organsko pridelavo, samooskrbo in sodelovanjem.