Stroški sodnega postopka

Glede na opisano podajam teoretičen odgovor. Osebi stroški postopka verjetno niso bili naloženi samo zato, ker je bila vabljena na sodišče. Domnevam, da je bila spoznana za krivo storitve prekrška in ji je bila izrečena sankcija in naloženo plačilo stroškov postopka.

5. odstavek 144. člena Zakon o prekrških določa (ZP-1), da sme sodišče, ki vodi postopek o prekršku, oprostiti obdolženca, ki mu je bila izrečena sankcija, povrnitve stroškov postopka iz prvega odstavka 143. člena ZP-1, razen nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika, če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati. Če se te okoliščine ugotovijo po izdaji odločitve o stroških, sme sodišče na predlog obdolženca s posebnim sklepom oprostiti obdolženca povrnitve stroškov prekrškovnega postopka ali odložiti plačilo stroškov prekrškovnega postopka. Predlog lahko obdolženec poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.

Če oseba torej predhodno ni predlagala oprostitev plačila stroškov postopka in ni izpostavila njenega premoženjskega stanja, lahko vse do poteka roka za plačilo stroškov postopka sodišču predlaga, da ga oprosti stroškov postopka in se pri tem sklicuje na njeno premoženjsko stanje.

Pravico do brezplačne pravne pomoči in pogoje za njeno odobritev določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Prosilec mora oddati ustrezno vlogo na sodišče. Organ pri prosilcu ugotavlja najprej premoženjsko stanje in nato še ostale pogoje. Pri prejemnikih denarne socialne pomoči se premoženjsko stanje ne ugotavlja, ampak se mu dodeli izredna brezplačna pravna pomoč v kolikor izpolnjuje še pogoje iz 24. člena ZBPP, ki določa:

»1. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da:

• zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in
• je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

2. V primeru, kadar prosilec uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (do sojenja v razumnem roku), se pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteva, ali je nerešena zadeva razlog, da se je prosilec znašel v življenjski stiski.

3. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

4. Prosilcu se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za brezplačno pravno pomoč.

5. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje po prvi alinei prvega odstavka 26. člena tega zakona dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. »