Tegobe življenja daleč stran (59)

Življenje na drugem koncu sveta, z devet in pol urnim zamikom, te velikokrat pusti osamljenega. Dolgi dnevi in suhoparne noči, ki te več ur držijo pokonci, ko iz vseh por teče znoj, ti dajo vedeti kako velik je dejansko svet in kako odrezano se počutiš.

Čakanje do večernih ur, ko se ti že zapirajo oči, da se slišiš s prijatelji in starši, katerih klice je treba vnaprej organizirati, nikakor ne nadomesti vsakodnevnega kramljanja ob pijači, ob katerih se pogovarjaš o največjih nepomembnostih. Ko se slišiš, je občutek povsem drugačen, saj moraš takrat, na licu mesta iz sebe zliti vse, kar se je zgodilo, kar imaš v planu in kaj se ti roji po glavi. Saj, ko ti enkrat zmanjka tem, se zaključi tudi klic.

Pomanjkanje poležavanja na kavču in večernih obiskov najdražjih, je nedvomno največja tegoba življenja tako daleč. Željo po pripadnosti in deljenju vsakdana nekako oblažijo nova prijateljstva, ki jih skleneš. Vendar so ta še sveža in sigurno ne morejo priti do kolen večletnim, kjer je vsaka še tako težka tema dobrodošla.

TBH, življenje v Avstraliji je zanimivo in čez teden se ves čas nekaj dogaja. Ko pa ti več tednov zapored dežuje ravno na vikend in se ne premakneš iz hiše, te pozdravi osamljenost. Želja po spontanem pogovoru in početju nesmiselnih zadev je potešena z več urnim čakanjem, da se doma nekdo vstane in te pokliče. Le da se na koncu ta pogovor zdi kot še več dela in muk, kot dobrega, saj ves čas ponavljaš le iste zgodbe o dogodivščinah in kako je tukaj vse drugače. Ko bi najraje z osebo le sedel v kavarnici, pil kavo in skupaj strmel čez zarošeno okno.

Kadar te zagrabi osamljenost je že prepozno, isti dan, dobit starše ali prijatelje na klic za več kot nekaj minut je misija nemogoče. Ljudje v Sloveniji imajo svoja življenja in obveznosti, časa za 20-30 minutne pogovore ni veliko, pa saj to je razumljivo. Z vsakim klicem, si namreč pod pritiskom, da vsaj nekaj poveš in se pogovarjaš dalj časa. Če se že težko dogovoriš za termin klica, ga poskušaš čim bolje izkoristiti.
Predstava, da se v tujini cedita med in mleko je nekoliko zavajajoča, res je, da v Avstraliji ni slabo življenje, ampak ima tudi svoje pomanjkljivosti. Ljudje smo socialna bitja, in če izgubiš ta del življenja, se kar hitro znajdeš v osameljnosti, samoti in kasneje v slabi volji in posledično v lenobi. Na srečo imava drug drugega in je lažje, ne predstavljam si kako je tistim, ki se za kaj takšnega odločijo popolnoma sami.