PO AGORI: VEČ POVEZOVANJA IN SODELOVANJA
Tržnica za mlade, karierni sejem in skupna strategija
Tržnica za mlade, zaposlitveni sejem in obuditev Mladinskega sveta Bela krajine so ene od zamisli, ki so jih izpostavili udeleženci petkove druge agore v Črnomlju. Na javni razpravi, tokrat naslovljeni 'Zt bi ostal v Beli krajini!', ki jo je organiziral Regijski NVO center, se je zbralo nekaj več kot 20 Belokranjcev, v treh urah pa so za različnimi omizji iskali konkretne rešitve.
Na prvi, februarski agori 'Zk bi ostal v Beli krajini?' so namreč nakazali vrsto zadev, s katerimi bi bilo življenje v domači regiji bolj privlačno za vse, sploh za mlade. »Na tistem srečanju smo slišali, kako pomembna so seveda stanovanja, zaposlitve, dobre cestne in informacijske povezave, a so udeleženci hkrati ugotovili, da so enako pomembni vzgoja, izpostavljanje prednosti življenja v tej regiji pa tudi sodelovanje in povezovanje tukajšnjih občin, zavodov, mladinskih organizacij,« je povedala vodja Regijskega NVO centra Maja Žunič Fabjančič in nadaljevala: »Pred drugo, petkovo agoro si tako nismo delali utvar, da bomo z našo razpravo denimo hitreje zgradili tretjo razvojno os. Ampak smo iskali rešitve na tiste izzive, kjer lahko največ prispevamo sami in v katere so aktivno vključeni mladi. Naloga udeležencev pa je bila, da skupaj poiščejo tiste, ki so uresničljive, na katerih lahko začnejo delati sami v okviru projektov ali projektnih skupin in lahko izboljšajo kakovost življenja mladih v Beli krajini«
Za tremi omizji so tako razpravljali o temah, kot so ponudba za mlade, posel, družina in vzgoja, na podlagi predhodne analize pa jih je skozi proces vodil moderator Sašo Kronegger. Četrto omizje je bilo namenjeno konkretnejšemu povezovanju mladinskih organizacij v regiji, pri čemer je sodeloval tudi predstavnik Mladinskega sveta Slovenije.
Po treh urah so omizja vsem udeležencem predstavila svoje »prototipe« in načrte, kako jih uresničiti. Za mlade bi denimo priredili bazar lokalnih društev, kjer bi se jim predstavili tako gasilci kot lokostrelci in drugi, ter jih spodbudili k vključevanju. Mladinske organizacije bi podobno tržnico priredile na belokranjski »tromeji« v Gradcu, saj so med agoro sklenile, da se morajo tudi same bolj odpreti navzven in odigrati pomembnejšo vlogo pri povezovanju in zagovarjanju interesov mladih v regiji, ne le posamično po občinah. Temu naj bi prispevala tudi obuditev Mladinskega sveta Bele krajine, kar naj bi se zgodilo še do novembra letos. Med idejami se je znašel tudi belokranjski karierni sejem, spodbujanje štipendiranja in mentorstva, nekateri bi začeli s konkretnimi prostovoljskimi akcijami, da bi mladi denimo kosili travo ali počistili zasnežene dovoze pri starejših občanih, na ta način bi spodbudili medgeneracijsko sodelovanje in družbeno odgovornost itd.
»Idej je bilo res veliko in na nas samih je, da jih sedaj čim več tudi uresničimo. Razprava je bila dobra, za našim omizjem smo se zbrali iz vseh treh belokranjskih občin. Padlo je kar nekaj konkretnih zamisli, ključno pa je, da smo se dogovorili, da bomo mladinske organizacije iz vseh treh občin tesno sodelovale tudi v naprej,« pa je po agori povedal Jurij Matkovič, direktor MC Bit.
»Bila sem na obeh agorah in danes smo dobili konkretne ideje in predloge, kaj bi se lahko naredilo, da bi bilo lahko življenje mladih v Beli krajini boljše,« je dejala Manja Novak, predsednica Kluba belokranjskih študentov.
»Ugotovili smo, da potrebujemo neko formalno strukturo mlad. organizacij oz. nek formalni svet, tj. Mladinski svet Bele krajine, ki bi ga radi obudili, ker bi lahko tako bolje vplivali na odločanje v posameznih občinah in tako prispevali kaj več k življenju mladih v Beli krajini
Ugotovili smo tudi, da moramo mlade bolj aktivirati, veliko jih ne sodeluje pri nobeni od organizacij, tu se moramo same mladinske organizacije bolj potruditi, odpreti, pokazati, s čim se ukvarjamo, kaj delamo, medse torej privabiti tudi neaktivne + bolj sodelovati z drugimi zavodi in ustanovami, že v izobraževalnih ustanovah npr. od majhnega otroke in mlade učiti, kaj vse ima Bela krajina, kakšne možnosti nudi, dodatno izobraževanje, preživljanje prostega časa + jih podučiti, da lahko vplivajo na odločitve v svojih lokalni skupnosti in tudi sami kaj doprinesejo.,«
»V nadaljevanju jim bomo stali ob strani in jih podpirali pri realizaciji projektov, kolikor nas bodo rabili in bo v naši moči, seveda« je na vprašanje, kako naprej, odgovorila Žunič Fabjančič in dodala, da naslednjo agoro sicer načrtujejo prirediti v Trebnjem.
Regijski NVO center - stičišče nevladnih organizacij regije Jugovzhodna Slovenija je projektna pisarna, ki jo ob podpori Ministrstva za javno upravo in Mestne občine Novo mesto vodita Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Mladinski center Bit iz Črnomlja.
M. Martinović,
Regijski NVO center