Mare Sudija: Laž ma dolge noge

Moram vam rečt, da sm, ko sm biu študent, meu prjatla iz istega faksa, samo njemu se ni dalo baš študirat. Ni se dalo ni meni kaj preveč, pa smo rajši hodili po koncertih, žurih, kartali i kak biljard odigrali v gostilni na zajdni postaji štirinajstke. Dobro, res je, da sm ja v petih letih nekak zguzu šteri letnike i natisnu dns nčvredno diplomsko, al on, kulko se ja spomnem, ni naredu ni prvega letnika. Pa je biu skus v študentu, mater mu. Vsako spomlad je zginu i se spet pojavu septembra. Ko si ga fprašal, ki je biu, je reku, da prek študenta dela ko turistični vodič. Je reku, da je pelau par avtobusof nemških upokojencev po Jadranu i v vsakem zalivu lagau, kak so tu potekale bitke med Benetkah i drugih, kak so tu arheologi našli razbitino rimske galeje i kak je tu Dioklecijan fentau neke barbare. O tem ni meu pojma, al on je tak prepričljivo lagau, da so mu fsi v avtobusu verjeli in na koncu tednske turneje zbrali zajdne marke iz žepov, da so lažovu plačali še tringelt za njegove laži. On je tulko lagau, da je lagau i nam, ko je govoru, kak je lagau, tak da je verjetno, da je dojčlanderom lagau še tulko več, ko je nam povedal. I, na koncu fsega, ja dns gledam, kdu je vozu po čigavi njivi, on pa špila šefa v turistični agenciji.

Zakej vam to sploh pravim? Zato, ki dns, ko sm fasau korono, brskam po fseh možnih okoliških portalih, da bi vidu, kaj je novega, pa vidim na Dolencu, da so Kurdeki s projektom Branilci krone in meja želeli v sklopu oživitve starega mestnega jedra celostno prenoviti in oživiti pritlične prostore gradu Črnomelj, razviti tri atraktivne turistične produkte ter z implementacijo sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij oblikovati moderno okolje za izvedbo prenovljene kulturno turistične ponudbe. Zaključek projekta je predviden 31. decembra 2025. Investicijska vrednost je približno dva milijona evrov. Ministrstvo bo okoli 1,3 milijona evrov zagotovilo iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, Občina Črnomelj pa preostala sredstva“. Jebote, debela 2 miljona evrof za Branilce krone?

Boga ti! Branilci krone in meja?! Pa dobro, ja sm živu do skoraj 40. leta v Kurdistanu, pa nism nikdar ču o Branilcih krone i mej. Nekdo tu jako laže. Da nebom koga žalu, sm odmah poklicau unega zgodovinara Weissa v Kurdistan, ki ga poznam i reku mi je, da ni baš fse tak enostavno. I, reku mi je un Weiss, da so v 15. stoletju Jurij in Gašper Črnomaljski predstavljali vrh politike Kranjske, Jurij pa je kot svetovalec opravljal še glavarske službe. Oni dva so skupaj s Kranjcih in Metličanih rešli cesarja na Dunaju pred upornih dunajskih meščanih. Ker so branli cesarja na Dunaju in zraven fsega še razbili Benečane pred Trstom, ki je bil šef Gašper (Gašper je prvi reku: Trst je naš), i so bli udeleženi v vseh velkih vojnah, so dobili naslov baronov. Tako so dobili Jurij i Gašper še naslov Branilci krone i mej. Hteu je Weiss še naprej nekaj razlagat, samo sm mu reku, dej nehaj, dost mam.

Fak!!! Kaj si Kurdeki sploh lahko še zmislijo, samo da bi pršli do evropskiga dinara???

A Metlika? Ki so naši branilci pred Turki? Ki so naši prvi gasilci? Da, res je, da je lani pršlo v Metliko 1000 gasilcof od pofsod, ki so pojeli 100 jancof i popili 500 litrof vina, al od tega je sama zguba. Turkom bi lahko izstavli kak račun za požige, al oni bi se zgovarjali na zastaranje terjatve. Ki lahko Metlika potegne kak evro iz vlke evropske vreče? Pole sm se spet spomnu na unega Weissa iz Kurdistana. On ti zna iz dunajskih arhivov potegnit papere, ki o njih nihče nč nezna, znači da uno, kaj on reče, velja. Tak sm ja pršu na idejo, da bi on lahko pogledau, jeli Napoleon ondaj, ko je haral tu okoli i delal Ilirske province, pršu i kaj v Metliko. Če bi Weiss to potrdu, bi lahko mi, isto ko i Kurdiči, napleli zgodbo. I Weiss meni pravi, da nekaj šans za Napoleona v Metliki ziher je. Evo i zgodbe:

Pršu je Napoleon v Metliko, blo je jako ksno, ceu dan je jahau i po sprejemu je reku: „La faim et la fatigue ont consumé mon corps et mon esprit. Où puis-je manger et reposer? Budale metliške so čudno gledle, razumle so edino besedo consumé, ko da bi on nekaj konzumerau. I tak so Napoleona namestli v uno vlko bajto ispod grada, ki je dobu janca i vina i prespau noč. Eni, ki so zamudili prihod, so vprašali, ki je un Napoleon, pa so drugi rekli, da je v konzumu. E tak je bajta ispod grada dobila ime konzum. Ja bi predlagau novi projektni skupini na občini, da to resnično zgodbo predstavi kaki komisiji za evrote, ki bi za tak podatek dala najmajn 4 miljone evrof i mi bi bajto meli rešeno. Ako dajo še sto jurjof več, bomo na balkon postavli i kip Napoleona.

Kurdič