ZGODBE ISPOD VESELICE (5): David Trdič

ZADNJA NOČ S KLINCI, peti del

˝Ne, nemoreš stari!˝ je kričal Mare, ki je bil vedno najbolj glasen, ko smo bili klinci zbrani v krogu. K ustom sem pomolil džoint in pustil dimu, da je za trenutek zameglil celotno sliko. Moral sem jim povedati, sicer so pa že vedeli, da je moj fotr aretiran.

˝Nimam izbire,˝ sem rekel s povešeno glavo, ˝nihče izmed vas ne bo kriv.˝ V tistem trenutku sem si zaželel, da bi bil z njo. Pogrešal sem njene modre oči in svetle lase, ki so v vetru vedno plavali na mojem obrazu.

Vse se mi je zdelo tako preprosto takrat. Bila je sredina prvega letnika srednje. Čiki, alkohol, džointi, seks, prepiranje s starci in večno zaničevanje vsega materialnega. Carpe diem, ali kako se že reče. Mislil sem, da bo moj cel lajf takšen.

˝Alo stari!˝ sem slišal glas, ˝kje si ti?˝

Odprl sem oči in videl, da sem še vedno s klinci na Veselici.

˝Dej pokaži posnetk stari,˝ se je režal Mare. Pofukan idiot, pa saj ne more biti resen, sem slišal glas v svoji glavi in iz žepa povlekel telefon. Mogoče so bili to moji zadnji trenutki brezskrbnosti, zadnji trenutki, ko se lahko napijemo in ne mislimo na to kaj bo jutri, ker jutri zares, nikoli ne obstaja.

˝Stari, znaš kaj mi je rekla Maja za Mareta?˝ je rekel Miha.

˝Kaj?˝ je ven bruhnil Mare.

˝Da maš majhnega, haha,˝

˝To mi je moja mtka rekla za tvojega fotra, kreten,˝ je siknil nazaj Mare.

˝Pero, dej nafrkej še enega,˝ sem mu rekel in vrgel paket.

˝Misliš moja?˝ je Miha umiral od smeha. In ni bil edini. Pero je komajda nafrkal, meni pa je za vsaj nekaj trenutkov uspelo pozabiti na vse. Bila je naša zadnja noč, ko smo bili popolnoma svobodni.

Naslednji dan sem imel mačka, ampak trezno glavo. Oblekel sem najboljšo obleko in šel na policijsko postajo z namenom, da si uničim prihodnost.

Konec petega dela.