"Zakon so narekovali politiki in ne stroka"

To nedeljo bomo volivke in volivci na treh zakonodajnih referendumih, katerih predlagateljica je SDS, odločali o zakonih o vladi, Radioteleviziji Slovenija ter o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jo podpira deset organizacij, povezanih z dolgotrajno oskrbo. Zagovorniki sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi menijo, da so te nujne za ohranitev zdajšnjih pravic in pripravo podlag za izvedbo osnovnega zakona. Nasprotniki po drugi strani pravijo, da je bilo za to dovolj časa in bodo z zamikom uveljavitve osnovnega zakona uporabniki prikrajšani. Novela zakona po njihovem namreč ukinja dobre rešitve prejšnje vlade, ki zagotavljajo pogoje za kakovostno obravnavo tistih, ki zaradi bolezni, starosti ali invalidnosti ne morejo več samostojno skrbeti zase.

»Če se bo zakon o dolgotrajni oskrbi uveljavil brez sprememb, bo to neverjeten korak nazaj v oskrbi starejši,« je opozorila Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica Doma starejših občanov Črnomelj. Poudarila je, da pripravljalci zakona niso upoštevali niti ene strokovne pripombe, ki so jo podali, piše Nedeljski dnevnik.

Novela zakona ne ukinja dolgotrajne oskrbe, kot nekateri napačno interpretirajo, ampak le omogoča zamik izvajanja zakona na področju dolgotrajne oskrbe v instituciji in na področju oskrbovalcev družinskih članov. Zakon so, kot je dejala Lekić Poljšakova, narekovali politiki in ne stroka. Po besedah Biserke Marolt Meden, predsednice združenja Srebrna nit, bi morala zakonska ureditev prinesti višjo kakovost oskrbe, na kar so tudi sami zaman opozarjali.

Valerija Lekić Poljšak je zavrnila navedbe zagovornikov zakona o dolgotrajni oskrbi, da bodo stanovalci v domovih za starejše iz lastnega žepa v povprečju plačevali manj kot doslej. Zakon namreč ukinja dodatek za pomoč in postrežbo, s čimer bo dohodek stanovalcev nižji, je dejala. Ocenjujejo, da bo strošek za stanovalce, če zakon ne bo spremenjen, večji najmanj za znesek v višini od 200 do 300 evrov na mesec. Prav tako pravilniki znižujejo obseg storitev, ki jih uporabniki potrebujejo, zato bodo morali številne nujne storitve dolgotrajne oskrbe plačevati dodatno, je naštela.

Kaj konkretno to pomeni? Uporabnikom z motnjami požiranja bi največ trikrat na dan pripadla pravica do pomoči pri prehranjevanju in pitju, kar je odločno manj od dejanskih potreb večine uporabnikov, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Uporabnikom bi po sedanjem zakonu največ štirikrat na dan pripadala pravica do menjave pripomočkov za inkontinenco. Danes imajo uporabniki pravico tudi do petih plenic, ki jim jih zaposleni tudi zamenjajo.

Tako trenutni zakon o dolgotrajni oskrbi, kot so poudarili sogovorniki na novinarski konferenci, stanovalcem v domovih za starejše ne prinaša boljših in dostopnejših storitev. Celo nasprotno: če zakon in spremljajoči pravilniki ne bodo bistveno spremenjeni in popravljeni, bodo dejansko znižali kakovost življenja in oskrbe, ki jo domovi za starejše zagotavljajo sedaj svojim uporabnikom. Prav tako veljavni zakon ne zagotavlja varne in kakovostne zdravstvene nege in dolgotrajne oskrbe ter ne ohranja človeškega dostojanstva uporabnikov, saj določa premalo časa za izvedbo posameznih storitev, prav tako je predvidena prenizka pogostost izvajanja večine storitev, še piše Nedeljski dnevnik.