Na vsebino

Vranov let 2023

V Kulturnem domu Metlika so se spomnili dogodkov leta 1944, ko so slovenski partizani iz nemškega ujetništva pri Mariboru rešili več kot sto zavezniških vojnih ujetnikov, zavezniki pa so jih z belokranjskega partizanskega letališča pri vasi Otok prepeljali v zavezniško misijo v italijanski Bari.

Zbrane je nagovorila metliška županja Martina Legan Janžekovič, slavnostni govornik pa je bil zgodovinar, član predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in poslanec Svobode dr. Martin Premk.

Slednji je med drugim izpostavil, da se danes tisti narodi, ki so se skupaj borili proti fašizmu in nacizmu, borijo med seboj. Morda tudi zaradi tega, ker se premalo spominjamo dogodkov iz 2. svetovne vojne ter grozot, ki jih je prinesla. Premalo pa se po besedah Premka spominjamo tudi najboljšega, kar je ta vojna prinesla, in sicer vrednot, kot so sodelovanje, tovarištvo, sožitje, pogum ter prizadevanje za mir in življenje kot najvišjo vrednoto.

Spominska prireditev običajno poteka na nekdanjem partizanskem letališču v Otoku, na katerega danes spominja tam postavljeno izvirno letalo DC-3 Dacota, ki so ga pred leti temeljito obnovili. Na slovesnosti, ki so jo zaradi slabega vremena tokrat prestavili v Metliko, so bili prisotni tudi pripadniki Slovenske vojske in člani Društva Gorjanska četa.

V kulturnem programu so nastopili Ženski pevski zbor Društva upokojencev Metlika, učenec OŠ Metlika Nik Škabar, kvartet trobil Mestne godbe Metlika, Terezija Potočar Korošec in Tina Pezdirec.

Vranov let

Vsakoletno spominsko prireditev mednarodne poti zavezništva, ki so jo po leta 1996 izdani knjigi, v kateri je eden izmed rešenih zavezniških pilotov – Avstralec Ralph F. Churches – popisal omenjene dogodke, so naslovili Vranov let. Gre za projekt, ki ohranja spomin na reševanje in osvobajanje zavezniških vojnih ujetnikov in letalcev v času NOB. To je spomin na junaštvo slovenskih partizanov, partizanskih kurirjev in slovenskega, pretežno kmečkega prebivalstva, ki je ubežnikom, tudi za ceno svojih življenj in imetja, nudilo hrano in zatočišče.
Partizanske enote so sicer zavezniške vojne ujetnike, med katerimi so bili predvsem strmoglavljeni letalski piloti, med njimi 87 britanskih, konec avgusta 1944 rešile iz nemškega taborišča pri Mariboru, partizani pa so jih nato prek okupirane Slovenije pripeljali do belokranjskega partizanskega letališča. Te dogodke v Občini Metlika zaznamujejo od leta 2012.

Partizansko letališče pri vasi Otok so začeli pripravljati spomladi 1944, zavezniki, ki so tam 17. septembra 1944 prvič pristali s petimi britanskimi letali, pa so ga poimenovali letališče Picadilly Hope. Ker je bilo majhno in ob dežju neuporabno, hkrati pa so se potrebe partizanske vojske in zaveznikov povečevale, so v bližnjem Krasincu zgradili novo letališče Picadilly Hope A.

Obe letališči sta delovali do konca druge svetovne vojne, z njiju pa se je v svoja oporišča vrnilo več kot 800 rešenih zavezniških letalcev. Hkrati so od tam na varno odpeljali 2000 otrok, žena in starejših, v zavezniške bolnišnice pa skoraj 1500 ranjenih partizanov. Na slovenskih partizanskih letališčih je narodnoosvobodilna vojska prejela na tisoče ton zavezniške pomoči.
Po besedah prirediteljev Vranovega leta naj bi ta mladino EU-ja spominjal na zavezništvo med slovenskimi partizani, slovenskim prebivalstvom in zahodnimi zavezniki v najhujših dneh svetovne zgodovine, pri slovenski mladini pa ohranjal ponos na ta del lastne zgodovine.

Vir: Občina Metlika, STA

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

    
110
25
32
46
55
68
79
811
95
11
18
23
24
25
26
28
30
31
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj