Prispevek iz Bolnišnične šole

Daša iz Črnomlja je štirinajst dni okrevala v Pediatrični kliniki in je učiteljici Metodi zaigrala na tamburico, katero je le-ta prvič videla in želela izvedeti o njej kaj več. Daša obiskuje 4. razred Glasbene šole Črnomelj, njen učitelj tamburice je Tone Grahek.

Na spletni strani Bolnišnične šole je zapisano takole:

Petošolka Daša je nad igranjem tamburice tako navdušena, da jo je imela s seboj tudi v bolnišnici. Nanjo je zaigrala belokranjsko ljudsko Fruške, jabuke, slive. Najprej je Daša posnela na mobilno napravo drugi glas, potem pa je ob predvajanju drugega glasu igrala na tamburico še prvi glas. Prisluhnimo dvoglasnemu igranju na spletni strani Bolnišnične šole s klikom TUKAJ.

Tamburica

Tamburica je glasbilo s strunami, sorodno španski kitari in drugim podobnim inštrumentom. Južni Slovani so jo prinesli v naše kraje pred več kot 1300 leti. Sestavljena je iz vratu in trupa, na koncu vratu so napenjalci za strune.

Na samem vratu so prečke. Vrat nam služi za spreminjanje višin tona in je pritrjen na trup. Trup ima luknjo in kobilico, preko katere se prenaša zvok na resonančno ploskev, ki pa zvok okrepi. Na tamburico se igra s trzalico. Za najvišje tone so bisernice. Po velikosti je bisernica najmanjša tamburica. Za srednje tone so brači, po velikosti so drugi najmanjši. Za nižje tone so čelo tamburice, po velikosti so malo večje ob bračev. Za najnižje tone se uporablja berda, po velikosti je največja. Za spremljavo so bugarije, po velikosti je enaka čelo tamburicam. Vse te tamburice sestavljajo tamburaški orkester.

Jaz igram bisernico že četrto leto. Najboljši tamburški orkester je KUD Dobreč iz Bele krajine.

Moja želja je, da nekoč v njem zaigram tudi jaz.

Daša Planinc, 5. razred