Kako je vinska vigred postala kulturna vigred

Na vigred sm mlada začela hodit, gledali smo mojo teto Vesno, ki je skos tk lepo povezovala program. Pol sm hodila k mami dok je še na gradu delala na jabolčni sok.

Sej neznam ak mi je sploh dovoljeno subjektivno komentirat dogodek na katerem nism sploh bla, ki sm ga spremljala preko socialnih omrežij i s komu spregovorila kako besedo.

Sam koncept je krenu na kulturno stran v korona eri, ko prvič v zgodovini vinske vigredi štenge niso smrdele po pišelini. Takrat si lahko, če me spomin ne vara, kupu nek paketek vin i online nekaj gledau/delau. Res nism več zihr. Vglavnem, super rešitev za uno leto. Ampak takrat se je valda razširu navdih, da vigred ne bi bla več pijančevanje nego kulturni festival vina. Mislim, da je letos bla že 42. leto zapored, kar je ful. Prvič je bla v Semiču in od šestega festivala naprej, je potekala samo še v Metliki. I v zadnjih treh letih se je nivo le-te dvignu, a hkrati je na nek način vmrla ta meni znana vigred. Ko sm še ja hodila na vinsko vigred so srne ob petih zjutraj grizle ljudi v prste, pri Navratilu pred cerkvo so bli najbuljši žuri, nekje na skriti lokaciji so se točile limonce, piva nisi nikri dobu, bankomat ni meu več dnara po polnoči, ringlšpil je biu poun, bla je una škatla, k si šou v njo not i se je premikala, ljudi so žetone za aftke ponarejali, štenge so tko smrdele po pišelini, nedelja je biu najboljši dan. I omojbog, kudplac je meu svoj šank, se tega spomnete? Čeprav evo, nova zasedba KudPlaca res hara, una slepa delavnica okušanja vin se mi je zdela prehuda.

Ampak nasploh mam vigred v enem takem posebnem spominu i nč ne rečem, da je narobe, da je postala tak kulturna, ampak čudno je, drugače je.

Tolko novih ponudnikov je privabla, ne vrti se smo pečenka i čevapi, nego čak i neki žličniki al nekaj iz testa, nism dobro pogledla na instagramu. Ne prodavajo se več plastične igračke na unem hribu nad Jurčkom (bar mislim, da se ne), nego se prave umetnine izpred občine. Čudno je. Subjektivni komentari (ne od mene), so bli tudi glede izbora muzike, da ni bla baš najboljša. Sicer glede na slike je blo pouno ljubiteljic Ines Erbus, tak da tu res nimam pravice komentiranja. Ja mislim, da ko sm ja hodila še na vigred je bla Tanja Žagar, al res, opet nism zihr. Na glavnem odru nism nikdr baš bla. I tretji glavni oder/šank je biu pred srednjo šolo, mislim, da je tu letos biu takozvani Lunapark, zna današnja mladina še sploh kje je srednja šola? Baloni s helijem so še, me je pa strah kolk koštajo glede na to kolk so bli 10 let nazej. Dnevni program nastopajočih je super, lepo da se predstavijo lokalna društva i povežejo s petjem alpa plesom goste.

Mislim, da sm vidla tudi več diksijev na eni objavi na instagramu al lulat smo skos hodili v gostilne, tk sa tud to tezko ocenim. I afterica je bla hm, v Pinoju? Tam smo pol jutro dočakali, morda se pa i motim. Dolgo je že od te nekulturne vigredi.

Na fejzbuku je blo i malo sprdnjave na račun kulturne vigredi, nekdo ji je čak osmrtnico naredu. Zdej je glavno fprašanje; bomo sprejeli novo vigred tako kot je? Da je kulturna i šla korak naprej, na novi nivo? Da ni to več festival pijančevanja.

Predkoronska vigred je bla moja zadnja i vrjetno bo še nekaj let tk ostalo, pol bom pa sm še ob nedeljah hodila na otroški program.

Vinska vigred je res eno mesto, ki zbuja tolko spominov, i moj prvi poljub je pau na vinski vigredi! (Mama, nekar tega brat). Kje so te časi. Res postanem nostalgična na une sončne nedelje. Vinska vigred, hvala što si bila, a zdej si postala odrasla i kulturna i boš očarala tuje goste s svojimi dobrotami. Morda pa zdej ne bo več Metlika označena kot mesto v kerm se najbulj pije. Na zdravje!