Pogled na Semič z Večernega hriba ob Kraški učni poti od Lebice do Krupe

Semič je druga največja občina in tretje največje naselje v Beli krajini. Ime je dobil po gradu Semenič, kateri je nekoč stal pod hribom Semenič. Semič geografsko zapirajo s severa Gorjanci ter na zahodu gorovje Kočevski rog. Semič je bil prvič omenjen v začetku 13. stoletja.

Ni dokazov, da je bil Semič poseljen v prazgodovini, a okoliška področja, kot je Kraška jama judovska hiša, so bila. Cerkev svetega Štefana je bila prvič omenjena leta 1228. V 14. stoletju so Ortenburžani v okolico Semiča naseljevali Kočevarje (nemške kmete). V 15. stoletju je bil Semič velikokrat napaden s strani Osmanskega cesarstva. Prva šola je bila zgrajena v začetku 18. stoletja, prva hranilnica in posojilnica leta 1899. Leta 1903 je bila zgrajena prva knjižnica. V letu 1914 je bila skozi Semič pripeljana železnica. Po kapitulaciji Italije v 2. Svetovni vojni so se v Semič namestili Partizani. Slovensko narodno gledališče je delovalo iz Semiča. V tem času je v Semiču deloval zbirni center za ranjene in ameriške pilote, evakuacijske baze in bolnišnice. Leta 1995 je Semič ponovno postal samostojna občina.