Miklarji

Miklarji (tudi Miklerji, nemško Brunngeräuth, kočevarsko Prunngreit^[2]) so opuščeno naselje v občini Črnomelj. Naselje leži na planoti po dvokilometrskem vzponu po makadamski cesti iz Bistrice in pred vrhom Poljanske gore z Židovcem na levi in Bukovo goro na desni strani planote. Slovensko ime izhaja najbrž od prvega naseljenca Mikla, nemško pa okrajšava za "Brunnengeräuth" pa lahko prevedemo kot "urejen izvir ali vodnjak", pri čem je prav lahko mišljen bližnji Miklarjev studenec, ki spada v vodno zaledje Dobličice. Severozahodno od Miklarjev je kraška uvala Mrzla draga (tudi Mrzle Drage), dober kilometer naprej po cesti proti Brezovici pa manjši opuščeni kamnolom Vražji kamen. Sosednje vasi so že omenjena Bistrica ter opuščeni kočevarski Bukova gora in Topli vrh. Na podirajoči se logarnici je reper z nadmorsko višino 509 m.

Zaradi višje lege se vrtnine sejejo in sadijo v maju, od žitaric uspeva le oves, sicer pa je zemlja primerna za kmetijstvo in živinorejo, v bližini sta tudi vsaj dva vodna vira, od katerih je najbližji Miklarjev studenec.

Zgodovina

Viri navajajo poseljenost neposredne okolice kraja (Židovec - utrjena naselbina) vsaj v pozni antiki ^[3], prav tako rimsko oskrbovalno cesto iz Vrhnike preko ^]Mozlja, Nemške Loke, Miklarjev, Dragatuša do Žuničev, kjer se je združila s cesto, ki je prišla iz Trsata.

Miklarji ležijo ob robu področja, ki so ga naseljevali Kočevarji. Pri naselju se srečata pot, ki je vodila od Nemške Loke do Griča in pot iz Dobličke gore preko Poljanske gore v Podgoro, Čeplje in Vimolj. Po avstrijskih vojaških zemljevidih lahko ugotovimo, da je bila makadamska cesta iz Dobličke gore čez Bistrico, Miklarje, Bukovo goro do Brezovice zgrajena šele kasneje, nekako v prvi polovici 19. stoletja.

O zgodovini kraja lahko nekaj razberemo iz vojaških zemljevidov Habsburške monarhije (v prilogi). Obstajajo trije zemljevidi teh krajev, časovno iz 18. in 19.stoletja, risani so v merilu 1:25000 tako, da so hiše na njih označene.

Na prvem zemljevidu (Innerösterreich (1784-1785) - First Military Survey) se kraj imenuje Mihlere, vsebuje dve domačiji na nasprotni strani poti približno na mestu današnje logarnice. Hiši sta obdani z gospodarskimi poslopji in njivami, kaže, da gre za dve kmetiji. Kraj je povezan s potjo, ki se izogne Bistrici in vodi do Griča z odcepom na Maverlen. Ta pot se 300m za vasjo razcepi na desno proti Bukovi gori in levo strmo čez Poljansko goro v Podgoro, Čeplje in Vimolj. Ta čas morda sovpada z razbojnikom Miklarskim Brausetom, o katerem govori ljudsko izročilo (vir 7).

Drugi zemljevid (Illyria (1829-1835) - Second military survey of Habsburg empire) imenuje kraj Brunngeräuth, je podoben prejšnjemu, kaže pa, da je ostala ena sama hiša z gospodarskim poslopjem.

Tretji zemljevid (Habsburg Empire (1869-1887) -Third military survey) pa ima že vrisano današnjo cesto preko Bistrice, ki je povezala Brezovico z Dobličko goro, Gričem in Dobličami. Zgradili so jo torej sredi 19.stoletja. Naselje ima obe imeni, Miklarje in Brunngeräuth, naštejemo pa lahko vsaj deset gospodarskih objektov, od tega vsaj dve domačiji. Prva je približno na mestu današnje logarnice, druga na hribčku levo od studenca, ostali pa so na odcepu poti čez Poljansko goro. Na tem mestu so še vedno vidne razvaline hiše in ostanki vodnjaka, v katerem je še voda. Ostanke hiš je mogoče najti tudi na bližnji vzpetini.

Poštarji beležijo, da so 28.oktobra 1884 vpeljali postiljonsko poštno-prometno povezavo med Črnomljem in Kočevjem, tako da je po tej cesti skozi Miklarje in Dobliče vozil kočevski postiljon. Postiljoni so prenehali z vožnjo šele ob prihodu železnice, torej leta 1914.

Več pa najdete na Wikipediji, saj je podroben zapisal o Miklarjih prispeval Vincenc Petruna.