Plut: Kot Belokranjec bi si želel majhne pokrajine, ampak ...

Na posvetu o ustanavljanju pokrajin so se politični odločevalci in predstavniki stroke strinjali, da je regionalizacija nujna. K ustanovitvi pokrajin zavezuje ustavna določba, potrebo po pokrajinah pa so pokazale tudi naravne nesreče. Menijo, da bi regionalizacija pripomogla k učinkovitejšim preventivnim ukrepom in hitrejšemu odzivanju na krize.

Posvet sta organizirala državni svet in Inštitut za ustavno pravo, ki ocenjujeta, da je treba nadaljevati aktivnosti za pripravo pokrajinske zakonodaje in ustanovitev pokrajin.

Pokrajine oziroma regije kot vmesna stopnja upravljanja med državo in občinami bi zlasti z odločanjem o naložbah regionalnega pomena spodbudile skladen regionalni razvoj in prispevale k zmanjševanju ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik med posameznimi deli Slovenije, so se strinjali udeleženci posveta.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v uvodnem govoru dejal, da bi pokrajine prinesle politično decentralizacijo in avtonomijo, kar pomeni, da bi regionalna okolja sama odločala o zadevah, o katerih danes po nepotrebnem odloča država. Poleg tega bi pokrajine spodbudile skladen regionalni razvoj, saj bi bila vlaganja razvojnih sredstev prilagojena specifičnim potrebam in potencialom vsake regije, je poudaril.

Med nalogami, ki bi jih lahko upravljale pokrajine, je izpostavil umeščanje v prostor, urejanje vodotokov, vodooskrbo, odvoz in obdelavo odpadkov, socialno varstvo, upravljanje regijskih bolnišnic, razvojne projekte, koriščenje evropskih sredstev ter povezovanje z drugimi regijami izven Slovenije.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je povedal, da so regije nuja in potreba, a da ključno vprašanje ostaja njihovo financiranje. “Regije morajo biti financirane tako, da se del davkov razporedi za financiranje regij,” je prepričan.

Dodal je, da na ministrstvu pripravljajo spremembo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Meni, da bi morali vzpostaviti jasna merila stopnje razvoja posamezne regije, povečati vključevanje drugih ministrstev v skrb za regionalni razvoj, ustrezno nasloviti določila o obmejnih problemskih področjih in urediti spremljanje in vrednotenje regionalnih politik.

Minister za javno upravo Franc Props je v video nagovoru dejal, da širše politično soglasje za ustanovitev pokrajin še ni bilo doseženo. Pri ustanovitvi pokrajin je ključno, da so dovolj velike ob tem pa vlada meni še, da bi morale pokrajine opravljati le izvirne regionalne, nikakor pa ne tudi prenesenih državnih nalog, je dejal.

Tako se ne strinja, da bi se pristojnosti regionalnih prostorskih načrtov, urejanje regionalnih cest, poklicnega srednjega šolstva, višjih strokovnih šol, dijaških domov, stanovanjske politike in vodooskrbe ter sprejemanje ukrepov skladnega regionalnega razvoja prenašale na samoupravne lokalne ali regionalne oblasti, saj državni organi s svojo teritorialno organizacijo za prebivalce zagotavljajo vse storitve.

Direktor Inštituta za ustavno pravo Ciril Ribičič je poudaril, da bi oblikovanje pokrajin prispevalo k “enakomernejšemu razvoju, bolj učinkovitemu upravljanju države, demokratizaciji in decentralizaciji, evropeizaciji in omejevanju strankokracije”.

Pri razmisleku o vzpostavitvi pokrajin bi morali biti pozorni tudi na socialno-ekonomske razlike med statističnimi regijami, ki po besedah geografinje Katje Vintar Mally s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ostajajo globoko zakoreninjene, na nekaterih analiziranih okoljskih področjih pa se kaže odmikanje od ciljev trajnostnega razvoja.

Plut: Popolnoma zgrešen začetni pristop

Geograf Dušan Plut je dejal, da je razočaran, ker izjemno pomembnega razvojnega in identitetnega koraka, kot je regionalizacija, v Sloveniji niso zmogli. Poudaril je, da se proces ni ustavil pri vsebini, kakšne pokrajine hočemo, ampak pri njihovem številu. “Skratka popolnoma zgrešen začetni pristop,” je bil kritičen.

"Kot Belokranjec bi si želel majhne pokrajine, da bi lahko Bela krajina svojo identiteto tudi na tem pomembnem polju ohranila ali celo okrepila. V začetku sem tudi tako razmišljal. Ko pa sem začel razmišljati o tem, kakšne naj bi bile pristojnosti pokrajine, kaj bi lahko pokrajine storile zato, da bi se regionalne razlike zmanjšale, da bi dosegli višjo stopnjo blagostanja, tudi moje Bele krajine, sem prišel do logičnega sklepa, ki mi je bil težko sprejemljiv s čustvenega vidika. Ampak z racionalnega vidika potrebujemo dovolj močne pokrajine, ki bodo lahko opravljale tudi državne pristojnosti. Mislim, da si ljudje v pokrajinah zaslužijo to zaupanje, ker sodim, da bodo sami najbolj znali ravnati s svojimi razvojnimi in drugimi potenciali," je dejal častni semiški občan.

Sam predlaga ustanovitev osmih pokrajin, med katerimi bi bila tudi Dolenjsko-posavsko-belokranjska, ki naj se geografsko vežejo na porečja. V okviru teh pokrajin bi oblikovali 30 regionalnih enot, ki bi imele določeno vlogo tudi pri delovanju večjih pokrajin. Med temi regionalnimi enotami bi bila po Plutovem predlogu tudi Bela krajina.

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan povedal, da v državi deluje 13 regij zaščite in reševanja, ki niso politične, pri čemer posamezna regija pokriva od najmanj treh do največ 33 občin. Poudaril je, da je težko pokrivati vse segmente delovanja, ker je kader zelo omejen, še posebej, ko gre za dogodke daljšega trajanja, ter da je korespondenca enega človeka z vsemi občinami “misija nemogoče”.

Predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič je izpostavil, da ni res, da regije ogromno stanejo in so neučinkovite. “Vse najbolj uspešne države so regionalizirane in decentralizirane,” je poudaril. Meni, da regionalizacija pomeni sprejemanje boljših in hitrejših odločitev, inkluzijo volivk in volivcev ter večjo družbeno enakopravnost vseh.