Arheološko bogastvo Bele krajine (11)

Zlatnik cesarja Antemija (467 - 472 n.št.)

Zlat novec cesarja Antemija (Anthemius) tipa tremssis ("tretjinec").

Črnomelj - Ulica Mirana Jarca, 5. st.n.št., zlato. akcšt. 51/2023

Pozna antika (4. do 6. stoletje n.št.) je čas zatona in propada rimskega imperija, širjenja krščanske vere in začetek preseljevanja različnih tujih, z vidika Rimljanov »barbarskih« ljudstev. Bela krajina je tedaj spadala v okvir province Savije. Rimskodobna naselbina na okljuku v Loki je opuščena. Na pomolu, kjer se danes nahaja mestno jedro, je nastala nova mestna utrdba (kastrum) z vojaško posadko in civilnim prebivalstvom. Svoj največji razcvet doživi v 5. in 6. st. n. št. Da je bilo strateško pomembno naselje v Črnomlju vpeto v enotni sistem vojaške oskrbe, potrjujejo najdbe uvožene namizne keramike in amfor iz severne Afrike in Male Azije, ter posamezni novci.

Prav izjemna najdba zlatnika cesarja Antemija, ki je bil odkrit leta 2019, priča o bogastvu in pomembnosti poznoantične naselbine v Črnomlju.

Na sprednji strani (avers) je po klasičnem rimskem vzoru upodobljen cesar s tiaro. Očitna je začetna formula DN (D[ominus] N[oster]), »Naš gospod«, zaključi pa se s formulo AVG (AVG[ustus]), »prevzvišeni«, kar je vladarski naziv. Osrednje polje zadnje strani (revers) zajema križ, okoli katerega je lovorjev venec, spodaj pa napis COMOB, ki pomeni COM[itatus] OB[ryziacum] in označuje novce kovane iz čistega zlata v cesarski kovnici oziroma na cesarskem dvoru.

Antemij je bil eden zadnjih zahodno rimskih cesarjev. Svojo vladavino je končal pod mečem poveljnika (magistra milituma) germanskih korenin, Ricimerja.

Fotografija: Zlatnik cesarja Antemija, 2022, avtor: Narodni muzej Slovenije, Hrani BMM.