Adventni čas

Danes, sredi adventa, prižigamo drugo svečko v adventnem vencu.

Adventni venec, kakor ga poznamo danes, izvira iz venca s 24 svečami, tradicija pa se je k nam prinesla iz Nemčije. Tam je v prvi polovici 19. stoletja evangeličanski pastor, z namenom polepšati revnim otrokom predbožični čas, namestil 19 majhnih in 4 velike svečke na leseno kolo. Za vsak dan 19 majhnih in za vsako nedeljo 4 velike sveče. Otrokom je bilo prižiganje svečk tako všeč, da šego ponavljali vsakoletno in že kmalu se je razširila po drugih deželah.

Adventni čas zaobjema niz osebnih in družbenih duhovnih priprav na praznik Kristusovega rojstva. Že od nekdaj je to obdobje veljalo za čas pokore, neobveznega posta in bolj umirjenega življenja. Advent je minil brez prirejanja veselic in vasovanj, po vaseh ni bilo slišati tako značilnega fantovskega petja. V tem, z navadami in s šegami izjemno bogatem letnem času, se prepletajo mnoge cerkvene in posvetne šege. Zaznamuje jih tudi sončev obrat. Zimski solsticij, po ljudsko imenovan tudi zimski kres, ko je noč najdaljša in dan najkrajši, bomo letos praznovali 21. decembra.

Po poganskem izročilu je bil čas okoli zimskega kresa zelo turbolenten. Izmenjevalo se je dobro in zlo, duhovi so imeli svojo moč, lahko se je napovedovalo prihodnost in na njo vplivalo. Verovali so v moč ognja in zelenega rastlinja. Na kurišče so naložili največji panj, ki so ga mogli najti, saj bi na ta način pomagali soncu skozi te temačne dni. Slavili so zimzeleno rastlinje, ki je kljubovalo mrazu in temi.

Še danes je živa šega Adonisovega vrtička ali večno življenje, kakor so božično žito nekdaj poimenovali v Beli krajini. Žito, posejano na Barbarino (4.12.) do božiča vzkali in vse do svečnice krasi jaslice ali bogkov kot v hiši. Belokranjska hiša je bila včasih tej priložnosti primerno okrašena. Zelenim rastlinjem so se pridružili okraski narejeni iz barvnega papirja ter slame. Jože Lilek v Božiču pri belih Kranjcih leta 1863 zapiše »Resnično bi se začudili viditi na desno in levo vse nakitjeno v nejlepšem redu, z mnogimi lučicami razsvetljene božje podobe okoli jaslic, ki so z mnogovrstnimi papirnatimi venci ozaljšane. Na stropu pa vse miglja od pozlačenih orehov, rudečih jabelk in mnogo drugih lepot«.