3. regijski dogodek – Črnomelj

Danes se je v Črnomlju odvil tretji v nizu dvanajstih regijskih dogodkov, ki jih na pobudo Urada RS za mladino organizira Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z Mladinsko mrežo Mama in zavodom Movit. Soorganizator tokratnega obiska je tudi Mladinski center BIT.

Dogodek Jugovzhodne regije poteka v Dijaškem domu Črnomelj. Prvi del posveta je bil osredotočen na predstavitev mladih s primeri dobrih mladinskih praks znotraj regije. V drugem delu pa so s pomočjo strukturiranega dialoga izpostavili temo razlike znotraj regijein doseganje hitrejšega razvoja v regiji v povezavi z mladinskim sektorjem.

Marko Drofenik, direktor na Direktoratu za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je povedal, da danes pogreša predstavnike Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in predstavnike Ministrstva za izobraževanje. Podrobno je predstavil program finančnih spodbud za mlada podjetja (start upe), celoten progam je v naslednjih 5 letih vreden kar 117 milijonov evrov (ugodni krediti, garancije in subvencije za ustanavljanje mladih podjetji). Predstavil je tudi ukrep podjetno v svet podjetništva s katerim nadaljujejo. MGRT s temi programi finančno podpira mlada podjetja od ustanavljanja, razvoja in prodora v tujino.

Peter Črnič, direktor RIC Bela Krajina je poudaril, da je na poti do zaposlitve mladih v Beli Krajini nekaj težav, a da vse ni črno. “Potrebno je gledati široko, in mladi morajo svoje zahteve trdno postaviti v razmerju do države”, pravi. Pravi, da kljub pozitivnim odločitvam glede finančnih spodbud, pogreša obstoja tveganega kapitala. Tu se Evropa močno razlikuje od ZDA, pravi, in tudi zaradi tega v Evropi ni tako veliko start up podjetji, saj niti ne morejo priti do nekih rešitev, ki bi jim na poti začetega poslovanja pomagala.

Andraž Zgonc iz Urada RS za mladino je povedal, da mladi morajo dati artikulirane zahteve, ki jih morajo podpreti z ustreznimi mehanizmi, da bodo predloženi političnim odločevalcem. Omenil je Svet Vlade RS za mladino, ki je izredno aktiven, hkrati pa je simbiozen z vsemi drugimi organizacijami na področju mladinskega sektorja. Mladi so bolj kompetenčno opremljeni kot kadarkoli prej, a imajo veliko oviro pri vstopanju na trg dela, na čemer vsi vpleteni še razvijajo boljše rešitve. Poudarja pomemnost dela v mladinskem sektorju, saj s pridobljenimi kompetencami in delovnimi izkušnjami mladi na trg dela vstopajo lažje in bolj trdno.

Tamara Potočar, direktorica občinske uprave občine Črnomelj je povedala, da občina zgledno sodeluje s predstavniki na mladinskem področju pri njih, a ugotavlja, da sodelovanja nikdar ni konec in verjame tudi v prihodnje sodelovanje in efektivno reševanje te situacije. Na ravni občine bi bilo potrebno sprejeti odlok ali strategijo, ki bi ga sprejel občinski svet in tu bi bilo potrebno določiti ukrepe in merila, ki bi kazali napredek oziroma stanje na tem področju. Brezposelnost mladih je na tem območju Slovenije visoka opozarja in na dolgi rok, kot pravi se trudijo, da ta trend preobrnejo. Poudarila je pomembnost razvoja 3 razvojne osi, saj jih prometna infrastruktura ovira in s tem posledično prihaja do zaostajanja te regije, tudi na tem področju.

O prerazporejenosti finančnih sredstev znotraj regij in izključenosti Črnomlja iz te pogače je Marko Drofenik odgovoril, da so sredstva bila regijsko razdeljena (v večini) na osnovi indeksa razvojne ogroženosti vsake regije posebej. Kako pa so se ta sredstva znotraj regije delila, pa je stvar regije in ne države, pravi. Bela Krajina sodi v problemsko območje je dodal.

Peter Črnič je opozoril na težave v praksi, glede razdeljevanja sredstev znotraj regij, saj je tu v praksi jug regije popolnoma izključen in do denarja ne pride. Kar pomeni, da do efektivnosti iz naslova porabe sredstev niti ne more priti. Kot je povzela Tamara Potočar, je glavni problem v tem, da se Bela Krajina in Novo mesto definira znotraj ene regije, kar pa v praksi, kot pravi, ni efektivno. Tako, pravi, prihaja do napačno interpretiranih podatkov iz naslova razdelitve finančnih sredstev.

Mladi, udeleženci današnjega regijskega dogodka so povedali, da bi moralo na lokalni ravni biti več komuniciranja z različnimi organizacijami, ki delujejo na področju mladih in kot pravijo, pot do uspeha ob sodelovanju lokalne oblasti z vsemi vpletenimi, ni tako težka. Dodali so, da vsak mlad ne more odpreti svojega podjetja in čakajo na rešitve, ki bodo rešile tudi situacija vseh ostalih mladih, ki nimajo namena odpirati lastnega podjetja, a se le zaposliti.

Glede sistema in podlag za klasifikacijo mladinskega delavca, o čemer so danes spraševali mladi, je predstavnik Urada RS za mladino Andraž Zgonc povedal, da so v marcu letos oddali pobudo za poklicni standard mladinskega delavca. Stojijo za pomembnostjo kompetenc, ki jih mladi skozi takšno delo pridobijo, pravi. Pobuda je bila kot je povedal, sprejeta, Center za poklicno izobraževanje že dela na tem in posledično v prihodnosti lahko pričakujemo ureditev tudi na tem področju.

Predstavniki Mladinske mreže MaMa (tudi portala mlad.si), Urada RS za mladino, Mladinskega sveta Slovenije, Mladinskega centra BIT in nacionalne agencije Movit, so ob začetku tokratnega regijskega dogodka pozdravili številne prisotne in jih pozvali, da aktivno sodelujejo v pogovoru, saj kot pravijo, je le to pravi način, da tudi odločevalci in ostali partnerji pridejo do pravih informacij “s terena”.

(Vir: MC BIT)