Pljučnik, spomladanski prijatelj dihal

Gotovo imate v teh dneh, ko ostajamo doma, še več priložnosti za sprehode v prelepi belokranjski naravi. Mogoče ste kje v naših svetlih gozdovih, na vlažni legi, ob robu gozda ali na poseki naleteli na čudovito do 30 cm visoko, trajno, dlakavo zelišče – pljučnik (Pulmonaria offiicinalis). Spomladi iz korenine požene pokončno steblo, njegovi listi so podolgovati in jajčaste oblike. Cvetovi so enostranski, v kobule združeni, najprej so rdeči, nato vijolični, potem modri.

Kako ga brez težav spoznamo? Po sivih pegah na listih, ki spominjajo na zgradbo pljučnega tkiva, od tod tudi njegovo ime. (Paracelzus je v 15. stoletju postavil pravilo signature; mišljenje, da je narava z videzom rastline že izbrala posamezne rastline za zdravljenje določene bolezni.)

V Beli krajini je pljučnik pogosto zelišče z mnogimi rastišči od nižin do višjih predelov, nabiramo ga od marca do maja.

Vsebuje kremenčevo kislino, čreslovine, flavonoide, sluz, saponine, razne minerale in sledi alkaloidov. Ljudsko zdravilstvo ga uporablja za zdravljenje pljučnih bolezni, bronhitisa in pljučnice, pri prehladih in vnetem grelu, za lažje izkašljevanje, pa tudi pri obolenjih želodca, črevesja in trebušne slinavke, vnetem mehurju in driski.

Moj današnji nasvet je torej, da si naberete pljučnik in ga posušite (nabiramo celotno rastlino brez korenin v času cvetenja, lahko pa še spodnje liste po cvetenju) za letos in za naslednje jesensko zimsko obdobje. V obliki samostojnega čaja ali v mešanici z drugimi zelišči, prijatelji dihal, vam bo gotovo v pomoč pri premagovanju prehladov, gripe in drugih prehladnih obolenj ter drugih težav.