Na vsebino

Mesto dreves (29)

Sendai se po Japonski oglašuje kot mesto dreves. Za državo, ki je precej zelena in tudi mesta ogromno vlagajo v urejanje parkov ter zelenih površin, se nama je takšen slogan zdel malce privlečen za lase. Da resnici prideva do dna, sva se usedla na vlak in odpeljala v samooklicano mesto dreves.

Sendai je milijonsko mesto, ki leži v severni regiji glavnega otoka Honshu, imenovani Tohoku. Nahaja se v prefekturi Miyagi in je iz Tokia oddaljen le dve uri. Dve uri s hitrim vlakom, z avtom bo bližje štirim uram. Z milijoni prebivalcev, visokimi stolpnicami in na tisoče trgovinami, je nekako podobno vsem ostalim mestom. Zaradi bližine Tokia je mesto ogromen center za vladne stavbe, kjer je zaposlenih veliko meščanov.

Po izstopu iz Sendai železniške postaje sva kupila dnevno vozovnico za turističn bus in se kot prava turista lotila ogleda mesta. Prvotni plan je sestavljal ogled gradu, obisk muzeja Miyagi prefekture in obisk umetnostne galerije. Še preden je avtobus speljal, pa sva že črtala iz seznama muzej, saj je trenutno zaprt.

Krožna turistična vožnja je vedno odlična izbira za dnevne obiske, saj na hitro preletiš vse pomembne znamenitosti in dobiš občutek za mesto. Nisva se potrebovala peljati dolgo, da sva ugotovila, da njihov slogan drži. Vse ulice spremljajo zelena drevesa, katerih krošnje skrbijo za prijetno senco. Dolge promenade so povsem zelene in tlakovane poti vijugajo med debli. Med prometnimi ulicami drevesa dihajo vzdolž urejenih poti za pešce, ki ceste delijo na polovico. Tako se celotno mesto stalno kopa v zelenih barvah.

V času obiska se je v Sendai odvijal festival cvetja, ki je še dodatno poživil sivino. Sončen dan sva preživela ob občudovanju cvetočih rož, ki so se vzdolž parkov vile v najrazličnejših oblikah in vzorcih.

Na koncu dneva nisva obiskala ne gradu, ne muzeja, pa tudi galerija se nama je izmuznila. Sva pa namesto zgradb, občudovala zelena drevesa in cvetlice vseh barv.

Maša in Tomaž

Maša in Tomaž

Na pragu zrelosti, v pisarni, za ekranom do mraka, sva se velikokrat spraševala, kaj se skriva tako daleč za obzorjem. Želja po odkrivanju naju je gnala, da onstran domačih meja ozreva širni svet. Tako sva spakirala nahrbtnika, se poslovila od bližnjih, ter se z jutrom podala dogodivščinam naproti.

Sva Maša in Tomaž, popotnika po obalah Tihega oceana.

Dobrodošli v najinem kotičku tega širnega interneta, kjer opisujeva svoja doživetja. Malo to počneva zase, malo za bližnje doma in malo za vsakega radovedneža, ki se slučajno znajde tukaj.

Končna destinacija je neznana. Dobrodošli na poti.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj