Brez avtomobila ne gre (60)

To je vse, kar je treba reči, ko nekomu opisujeva Avstralijo. Če ne živiš v strogem centru največjih treh mest, je življenje brez avtomobila skorajda nemogoče. Dolge štiripasovnice, ki so kilometre vijejo v središča mest, peščene plaže polne parkiranih štirikolesnikov in smrtonosne kolesarske steze, ki so seveda povsem prazne, rišejo drugo zgodbo Avstralije, v najinem primeru predvsem Južne Avstralije.

Ogromna država, kjer bi lahko cveteli hitri vlaki, je povsem odvisna od letalskega in avtomobilskega prometa. Če je že prvi šok vožnja po levi, je drugi nedvomno prostranskost ogromnih cest, ki se vijejo med nizkimi hišami in družine puščajo živeti le nekaj metrov od širokopasovnic. Življenje v stoletja stari hiši, katere glavno dvorišče meji na tropasovnico, po kateri dan in noč drvijo vozila, ni čisto nič posebnega. Stalen hrup, smog in gneča ti krasijo vsak pogled iz sprednjega okna.

Kilometrska dolga naselja hiš, ki druga za drugo se kot kopije vrstijo v neskončnost vse od centra do obale, od lastnikov zahtevajo nakup avtomobila, saj je javni promet skoraj neobstoječ. Slaba podpora javnega prometa in nevarnost prečkanja cest, ter kilometri med hišami in trgovinami ali šolami, tirjajo uporabo avtomobila za vsakodnevni opravek.

Absolutni prevladi avtomobilov, so se podredili tudi pešči, ki za razliko od doma, na križišču nimajo prednosti pred avtomobili. Če kot pešec prečkaš cesto, boš ti na sredini počakal avtomobile. To nenapisano pravilo skupaj z možnostjo prečkanja ceste kjerkoli ni v bližini označenega prehoda za pešce (ki so razen na glavnih ulicah, precej redki) pomeni, da pešci stalno prečkajo dvopasovnice kjerkoli želijo, in ogrožajo sebe ter voznike. A kaj, ko je celotna država tako zasnovana, da druge opcije ne dopušča.

Kolesarske ceste in poti so redke. Nekaj izključno namenjenih kolesarjem in odmaknjenih je sicer bilo v Adelaidu, ampak tudi te na svoji trasi preidejo v nevaren odsek združen s cesto, tramvajem in železnico na istem križišču. Da bele črte ob levem robu skrajno levega voznega pasa sploh ne omenjamo. Del ceste, ki je namenjen parkiranju ob cesto, jaškom za meteorno vodo in nabiranje odpadnega smetja od avtomobilom, je s to belo črto “ločen” od ceste. V resnici pa je kolesarski pas na levem pasu tri pasovne avtoceste omejene na 60km/h. Mimo tebe švigajo avtomobili, kamioni in motoristi, ti imaš pa 1 meter širok pas za kolo. Varnost 101.