Astronomija in astrofotografija na rodni grudi (5)

Astrofotografija na "buđetu"

Bi vstopili v svet astrofotografije? In to na "buđetu?

Gredo besedni zvezi astrofotografija in "buđet" sploh skupaj? Je treba prodat vsaj eno ledvico, da se človek loti tega lepega, a dragega hobija? Odgovor seveda ni enostaven, še manj pa se ga da napisat v enem stavku. Torej se moram razpisat.....

Pametni teleskopi so postali stalnica v svetu astronomije in astrofotografije, v zadnjih letih, pa je tudi na tem področju, konkurenca postala neizprosna. Proizvajalci, kot so Vaonis, ZWO Seestar S50, Unistellar, Celestron in Dwarf 2/3, se trudijo, da bi odgriznili del pogače velikim "igralcem" in privabili nove navdušence. Vsak izmed njih ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, v članku pa bom opisal tistega, ki si ga tudi lastim.

Pametni teleskop Dwarf 2, podjetja Dwarflab je pravi "palček". Pa s tem ne mislim na njegove sposobnosti, ampak na njegov izgled. Majhen, kompakten in opremljen z občutljivim senzorjem. Prava mala zverina.
Zakaj se mi dopade? Prideš zjutraj iz službe in vidiš, da Luna na polno blešči. Imam 3 montaže, ampak mi nobena ne omogoča, da sem v roku 2 minut pripravljen in lahko slikam ali snemam naš edini naravni satelit. Popoldne lepo sije sonček (pobožne želje), zagrabim "palčka" in hop Cefizelj, na zaslonu se mi pokaže Sonce s svojimi pegami. Pri svojih teleskopih potrebujem zaščitno folijo in potem še Sonce poiskat in dobit v kader...skoraj misija nemogoče!
Zvečer je napovedano lepo in jasno vreme....seveda pripravim svojo standardno ekvatorialno montažo, teleskop, napajanje, prenosnik, dslr in kamere in se odpravim na teren. Po dobri uri postavljanja in polarne nastavitve, le lahko začnem fotkat. Kaj pa naj zdaj? Se dolgočasim? "Palček" je postavljen v hipu in že zajema šibke fotone, jaz pa lepo na toplem, na tablici/telefonu gledam, kako je iz fotografije v fotografijo bolj izrazita slika.
Seveda se da teleskop uporabljati tudi kot klasičen fotoaparat na stojalu. Ima več načinov slikanja kot npr. klasično, video, panorama, time lapse in pokrajina. Ima tudi možnost sledenja objekta (npr. živali).

Uporaba je zelo enostavna in človek se na hitro spoprijatelji s postopkom.

Objektiv sprejema klasične filtre velikosti 1.25 inča, ki se jih privije na magnetno držalo. V kompletu sta 2 ND filtra (jakost 1.000.000) za fotografiranje Sonca in en UHC filter.

Pa da ne bomo samo hvalili tole aparaturo.... (pa ni si sama kriva).
Ker je montaža ALT-AZIMUTNA (torej se premika levo-desno in gor-dol) in tako ne sledi rotaciji Zemlje, pride po kratkem času do rotacije polja. Najlažje si je to predstavljat tako, da ko zvečer gledate Veliki voz, se njegova lega skozi noč spreminja. Zato nastane problem pri združevanju fotografij in je potrebno končno sliko precej obrezat. Časi zaslonke so tudi zaradi tega kratki, maksimalno 15 sekund. Se pa da uporabiti en astronomski trik, pri katerem montažo nagnemo v EQ položaj (polarna nastavitev) in rotacijo neba konkretno zmanjšamo. Na naši geografski širini, je to približno pod kotom 45 stopinj (na teh stopinjah najdemo na severu Severnico). To je seveda možno, ker je teleskop lahek in ga ni problem na tripodu nagniti za 45 stopinj.

Naslednja "pomanjkljivost" je dolžina optične cevi oz. goriščna razdalja. Pri 100mm oz. 675mm pri ekvivalentu polnega formata, je teleskop namenjen predvsem večjim stvarem. Planeti v tem primeru takoj odpadejo, kot tudi veliko galaksij. Ostane pa še mnogo lepih in velikih galaksij, meglic in kopic, ki lepo zapolnijo okvir senzorja. V bazi podatkov je ogromno tarč, sistem pa omogoča, da lahko tudi ročno vnesete koordinate.

Teleskop se napaja preko odstranljive baterije (v kompletu sta 2), baterija zdrži približno 3 ure (premalo), vendar so pri Dwarflabu to rešili tako, da se da teleskop priklopiti bodisi na elektriko (220V), bodisi ga napajati preko prenosnih baterij (power banka) preko kabla USB C, tako, da ni problemov na samem terenu.

Pa gremo še malo na samo tehniko pridobivanja fotografij. Na začetku (prvič) teleskop naredi t.i DARK posnetke. To so posnetki, ki so po dolžini in vrednosti ISO isti, kot bodo posnetki, na katerih bomo zajemali našo tarčo. Uporabljamo jih za odstranjevanje šuma. Sistem jih potrebuje, da lahko pri sprotnem zlaganju narejenih fotografij, sproti zmanjšuje šum. Postopek je avtomatiziran in precej enostaven, če pa hočete svoje datoteke lastnoročno urejat, vam svetujem, da se teh posnetkov lotite sami, saj je obdelava na računalniku in s primernim programom, nato veliko lažja.
Posnete fotografije so v formatu JPEG in RAW (fits in tiff), predvsem fits datoteke so posebej primerne za naknadno obdelavo.

Kaj še povedati, o tej mali pošasti?
A je za vsakega? Če znate uporabljati tablico/pametni telefon (sistema Android in IOS), imate radi nočno nebo, bi se poizkusili pri izdelavi panoram, time lapsov ipd., potem je odgovor na dlani, DA!
Za koga ni? Za nekoga, ki nima časa ali volje, se ukvarjat s fotografijo.
Cena? Seveda ni zaman (okoli 500€), ampak...., za primerjavo; samo montaža, ki nosi moje teleskope je 3x dražja.

Podjetje DwarfLab je že objavilo novico, da 30.5.2024 začne z prodajo naslednika, DWARF3, ki bo imel daljšo goriščno razdaljo, drugačen senzor in še več različnih opcij. Cena še ni znana.

Še nekaj podatkov o sami optiki in senzorju...
Premer zaslonke 24 mm
Goriščna razdalja: telefoto 100 mm,
Ekvivalentna goriščna razdalja: 675 mm (Tele), 48 mm (Širokokotna).
f 4,2 (tele), f 2,4 (širokokotna)
Fokus razdalja 4m~∞
Vidno polje 3° (tele), 50° (širokokotna )
Digitalna ločljivost 8 milijonov slikovnih pik (tele), 2 milijona slikovnih pik (širokokotna ) , velikost piksla 1.45 µm.

Če bi/bo koga zanimalo, kako stvar izgleda v živo, se me da kontaktirati na [email protected], preko Facebooka ali pa me pocukate za rokav.
Spodaj je še par fotografij narejenih z Dwarf 2, večje si lahko ogledate TUKAJ.

Jasnega neba, oštrega fokusa in dobrega motiva!