Navaden potrošnik (2)

Sam svoj "brand"

Čigave čevlje pa ti nosiš?

Od Karla al od Tomija? Pa je v Valentinotovi torbici res dovolj sredstev za sponzoriranje vseh teh »velikih« imen? Športniki za etikete dobijo nekaj cekinov, mi pa cekine damo, da jih lahko reklamiramo. V bistvu, kot da nam dovolijo, da smo lahko del njihove ekipe. Psihološki trening jim je vsekakor uspel. In zakaj ni več sposobnost to, da znaš dobro skombinirat ampak to, da znaš zavit v pravo trgovino ali poklikat pravo aplikacijo? Sedaj že dobro vemo, da so nekateri med nami gaserji, katere definira določen stil oblačenja, glasbe in stil življenja nasploh. Vedno so se ljudje delili na skupine glede na glasbo, ki jo poslušajo in glasbeniki so določali modo. Praviloma je vsak glasbeni stil nekako grotesken. Seveda, v prvi vrsti so muzičari nastopači in morajo s svojimi kostumi narediti šou, mi pa te oprave nosimo v šolo, na ulico in k stari mami. V službo že nekoliko manj. Neštetokrat se je kakšen metalc ali punker počutil zelo osamljenega v čakalnici nekega zdravstvenega doma. V trenutnem potrošniškem obdobju pa je največji point, da je vsak kos zelo drag. Ne lep ali poseben, ampak drag. Če ga dobiš na razprodaji, že nima take veljave, če pa je predrag, ga hitro zgrize sosedova zavist in spet daje slab občutek. Določene stajlinge je na prvi pogled res grdo za videt, ampak na drugi pogled se že navadimo. Verjetno se je najtežje navaditi staršem, ki gledajo svoje hčere z razgaljenim križem in golimi gležnji sredi zime. Večina nas je izgubila moč dobrega starševskega napotka o čuvanju zdravja. Kljub odvisnosti od »jabolk«, jih bodo ti modni nesmisli koštali saj vemo, da se prihodnost našega zdravja približuje modelu ameriškega zdravstva. In tudi to, da vsak drugi izgleda kot bog športa, nič ne pomaga.

Naši možgani imajo veliko izjemnih sposobnosti in ena zanimiva je »pranje«. Iz njih lahko zelo hitro izpereš vse smisle. In danes jo to pranje še bolj temeljito saj ima vsak svoj pralni mehanizem, z zelo jedkim pralnim sredstvom, nenehno v roki. Tudi tu smo izgubili bitko. Koristi so velike za vse ampak se kot ljudje, ki smo znali živeti tudi brez moderne tehnologije, na trenutne moderne odvisnosti odzivamo zelo čustveno. Tudi v odzivu na naše nerganje je veliko čustev, predvsem jeze. Zaskrbljeni ali jezni vsi sledimo narekovanim normam, vsi imamo svoj zato. V rokah višja inteligenca, telo marioneta. A je to rezultat nenehnega kričanja?: Pamet v roke! Zanimivo je tudi to, da ta ista pamet velikokrat demantira samo sebe in nas prepričuje kako zlagano je vse. Družba nas stalno programira na vodljiv socialni sistem. Programira nas na tipko »moraš« in nam govori kaj je za nas dobro. Kot najvišja rasa evolucije bi bilo nujno, da znamo videti prave vrednote in da je občutek uspeha individualna stvar in ne množična. Izgubljeni živci in življenja zaradi tujega mnenja so tako nepotrebni saj, ko si glih praf star se nehaš sekirat zaradi tega kaj drugi mislijo in ko še bolj ostariš vidiš, da sploh nihče ne misli nate.

Vsake toliko nas prešine misel kako minljivo je vse in se vprašamo, kaj je tisto kar je res vredno. Se moramo res vedno učiti iz katastrof? Trenutno nam najbolj pridejo prav navadni gumijasti škornji, uni za v štalo. In ni videt, da bi kdo nosil od Kristijana marelo ali, da bi imela vsaj kljukico. Obkljukano je edino dejstvo, da marela služi namenu. In tako bi moralo biti pri vseh stvareh. Najprej uporabnost, kvaliteta in pridih unikata, ki ga s svojo kombinacijo ustvarja vsak sam. Temu se reče sposobnost biti kreativen in samosvoj ter z malo narediti veliko ali glih praf. Kolk važno je v kakšnih čevljih so Ukrajinci bežali iz svojih toplih domov? To bi bili lahko tudi mi! In kaj, če še bomo? Kakšno opremo potrebujemo? Tako, da bomo tudi goli in bosi sijali kot najdražja znamka in da bodo tudi drugi vedeli, da nismo pod »?« kot oseba.

In vse več nas je takih, ki posegamo po artiklih z oznako S in se tolažimo, da je le ovoj tisti, ki je drugačen. Nekateri že ugotavljajo, da se njihovi kompostniki počasneje polnijo. Tudi to veliko pove o realnosti koliko v resnici potrebujemo. Kot bitje smo popolmoma enaki in za preživetje potrebujemo popolnoma isto. Žal ne gre samo za preživeti ampak tudi nadživeti. Že jamski ljudje so se rangirali po vrsti krzna katerega so nosili. Po tem takem je puma že celo večnost brend, krzno pa je še kako pase. I bulje!

Vse dražje življenje nas uči kreativnosti, iznajdljivosti in skromnosti. Zgledujmo se po tistih, ki to že obvladajo, saj nam Tomijevi čevlji glede na vsebino Robertove denarnice ne bodo več praf. In edina skrivnost pri spodnjem perilu bo ta, da ni od Viktorije, ampak večkrat zakrpane gate od najboljšega soseda.