O tem in onem (16)

TEORIJE ZA(T)ROTE (???)

Teorije zarot – še ena tema, ki postaja vse bolj pogosta vsebina medijskih portalov, okroglih miz, družbenih omrežij in vseh drugih oblik javnega komuniciranja. Njihova definicija je načeloma sila preprosta: gre za alternativo uradno priznanih teorij, trditev ali dejstev. Avtorji le-teh pa so pogosto (ne pa tudi nujno) ljudje, ki propagirajo paranormalne oziroma nadnaravne pojave v katere zelo verjetno ne verjamejo celo oni sami. Namen teh ljudi je pravzaprav poskus diskreditacije znanstveno dokazanih dejstev in njihovih avtorjev, vendar to ni njihov edini motiv. In ravno to je tisto kar potencialno lahko skrbi. Eden od namenov lansiranja teorij zarote je tudi v pridobivanju sledilcev, somišljenikov, kar neredko preraste tudi v bolj ali manj množična gibanja, neredko celo spletne skupnosti. To pa ni več tako zelo nedolžna zadeva, še sploh, če gre za tematiko širšega družbenega pomena (zdravstvo, n.pr.) Dodatno »skrb« povzroča tudi podatek, da se med teoretiki zarot znajdejo celo znanstveniki oziroma ljudje z visokošolsko izobrazbo in to največkrat iz razloga, ker se niso mogli tako ali drugače »uveljaviti« znotraj svojih krogov delovanja. Zato se morajo »sprazniti« nekje drugje, s čimer načeloma ni nič narobe, vse dokler se njihove teorije ne sprevržejo v konkretna dejanja in postanejo družbeno škodljive.

Ampak razlaga vzrokov nastanka teorij zarote ni tako zelo enostavna reč, ni enoznačna zadeva. Mene je življenje že zelo zgodaj naučilo, da ni nič črno-belo. Tudi pregovor: »tam, kjer je je dim, je tudi ogenj« pogosto drži, čeprav se tega ne da kar posplošiti. Človeški um lahko kreira neverjetne stvari in za vse to mi, homo sapiensi, vedno iščemo razlago. In takrat, ko je ne najdemo, se pogosto podzavestno oprimemo česarkoli (najpogosteje mnenju drugih ali zapisanem v medijih), ne da bi preverjali vire. Avtorji teorij zarot se največkrat niti ne trudijo, da bi svoja prepričanja argumentirali z neizpodbitnimi dokazi. Praviloma to tudi ni njihov namen, ampak je treba vzroke za njihov nastanek iskati pri političnih, ideoloških in še mnogih drugih razlogih. Večina ljudi sicer že sam izraz teorija zarote še vedno dojema v negativnem kontekstu, a tematika vendar sproži v njih dilemo v obliki vprašanja:

»Kaj pa če je vse to res?«

To vprašanje se dodatno zavije v meglo pri nikoli pojasnjenih zadevah – torej, niti uradna znanstvena sfera kot tudi teoretiki zarot nekaterih stvari ne znajo razumljivo komentirati v celoti. Sem spadajo vsekakor piktogrami oz. krogi v žitu, ki se pojavljajo že nekaj sto let. Nihče jih ne zna strokovno objasniti, napisanih je na desetine knjig na to temo, a zadeva ostaja še naprej v celoti nerazjasnjena. Tu se preprosto srečamo s situacijo, ko obstanemo pred nečim nepojasnjenim, nečim, kar ne znamo (še) pojasniti na zadovoljiv način in ta področja so prava valilnica teorij zarote.

Z izjemo najbolj bizarnih primerov, teorij zarot ne jemljem v celoti negativno. Jih dojemam (ne vse, da ne bo pomote) kot neke vrste drugačno mnenje (pravico do tega pa ima vsak, mar ne?) ali kot kritično razmišljanje, kar pa nikakor ni slabo. Nekatere od njih je celo zelo težko ovreči, na seznamu se jih znajde kar nekaj. Nenazadnje imajo teorije zarot tudi pozitivne lastnosti pri čemer imam v mislih predvsem to, da kakšne izmed njih lahko razkrijejo cel kup neskladij v uradnih razlagah pojavov in dogodkov. Tipičen primer iz zadnjega obdobja je Covid-19, pri katerem so si absurdna in nasprotujoča tolmačenja uradne znanosti kar podajala roke in spravljale množice v utemeljen dvom – vsaj na začetku epidemije je bilo tako. Kontradiktorne uradne razlage so tako postale pravo gojišče teorij zarot. Pa vendar - bolj, ko se je epidemija umirjala, bolj so se umirjale tudi teorije zarot in ljudje so se zopet oprijeli bolj racionalnih vzorcev razmišljanja. Še posebej tisti, ki so imeli s Covidom lastne izkušnje v negativnem smislu.

Med najbolj znanimi teorijami zarot tako najdemo tiste, da je Zemlja ravna in ne okrogla, pa da nas nadzirajo in upravljajo pod Zemljo živeči kuščarji, …. pa zgodbe o chem-trailsih, pa vse do trditve, da je bil pristanek na Luni izmišljotina,….in tako naprej. Iz novejšega obdobja pa je vsekakor vredno omeniti teorijo, da s cepivom zoper Covid-19 prejemamo čipe za nadzor, pa teorijo o škodljivosti omrežja 5G, trditvi, da je globalno segrevanje nateg…itd.,…itd.

Plodno tlo nastanka teorij zarot so vsekakor nestabilne, stresne družbene razmere, ekstremizmi in pojavi vseh vrst (tem smo še kako priča danes), oziroma situacije, ki prehitijo logiko in razsodnost našega dojemanja. Takrat postanemo šibki. Ko nekdo sproži polemiko v obliki teorije zarote je s tem pravzaprav naredil dovolj. Dvignil je val dvomov in nezaupanja, ki so večji in večji, če nihče iz strokovnih krogov tega argumentirano ne zavrže. Ljudem danes ni težko »prodati« kakršno koli informacijo v kar se lahko prepričamo vsak dan. Pravzaprav vsakdo izmed nas lahko v eter lansira karkoli in dobi nepričakovano dober odziv. Preseneča pa, da odgovornosti za to ne prevzame nihče.

Svoje doda še digitalizacija sveta, informacije potujejo (pre)hitro in dosežejo sleherni kotiček planeta. Še nikoli ni bilo na voljo takšne obilice virov informacij in »informacij«, kot jih imamo na voljo sedaj. Žal je temu tako.

Zakaj žal?

Predvsem iz razloga, ker je zajeten delež informacij na internetu destruktivni in družbeno škodljivi balast, ki dobesedno kliče k novim in novim nastankom teorij zarote. Ker ne znamo ločiti zrnje od plevela in, ker smo že davno izgubili tradicionalne in skozi stoletja pridobljene vrednote, v katere sodi tudi zdrava kmečka pamet. In kar je najbolj sporno: cenzure na spletu ni ali pa je zakasnela in posledično neučinkovita. Vsakdo lahko objavi (skoraj) vse, kar se mu zljubi in bolj, ko je zadeva bizarna več všečkov (lajkov) dobi. Facebook, Twitter, You Tube in drugi se sicer trudijo v tej smeri preko blokiranja spornih objav, vendar…zlorabe rastejo nezadržno še naprej. In, če nič drugega, je posledica vsega tega vsesplošno nezaupanje ljudi v uradne vire informacij.

Da zaključim: torej, je Zemlja ravna ali okrogla?

Osebno mi zadostuje to, da na njej lahko svobodno živim, delam, ustvarjam, diham,….da sem. In to isto želim tudi vsem vam, kot tudi našim prihodnjim rodovom. Z Zemljino ravnostjo ali okroglostjo se (naj mi bo oproščeno) ne ukvarjam. To naj počno tisti, ki imajo za to potrebna znanja, reference in, ki jim to predstavlja izziv.

Teoretikom neargumentiranih zarot pa drobno priporočilo: če že imate drugačno mnenje o tem in onem……imejte ga! Nihče vam tega ne brani, le za božjo voljo – ne vsiljujte ga nikomur! Predvsem pa se soočite s tem, da imamo tudi drugi polno pravico do lastnega mnenja, ki je lahko drugačno od vašega.

Hodite še naprej po svoji ploščati (ravni) Zemlji in pustite, da mi hodimo po svoji okrogli.

Mogoče se celo srečamo in poklepetamo - o tem in onem.