Barometer resničnosti (17)

Luba javna radiotelevizija!

Zadnji več kot dve leti si, draga RTV Slovenija, preživljala težke čase. Politično nastavljen vodstveni kader je v svoji zaslepljenosti in v popolnem nerazumevanju stroke, torej v popolnem nerazumevanju novinarskih standardov, grobo posegal v tisti novinarski kader, njihovo delo in program, ki se ni hotel podrediti politiki na oblasti.

Posledica tega je bila, da so slabši novinarji dobili več veljave, kar je seveda vodilo v slabši program in gledanost. Jasno je, da so se dobri novinarji temu uprli in uprizorili najdaljšo stavko v zgodovini tega javnega zavoda, ki je trajala celo leto in pri kateri je sodelovalo okrog 95 odstotkov novinarjev informativnega programa. Kar lepo kaže na to, koliko kvalitetnih novinarjev je bilo takrat v tem programu. Danes jih je žal manj, saj je okrog dvajset dobrih novinarjev moralo oditi zaradi političnih pritiskov. V ta informativni program, in edino ta del programa javne televizije, ne pa tudi radia, je bila uperjena ost prejšnje oblasti. Razlog je prozoren in jasno viden: zdaj smo na oblasti mi in informativni program javne televizije je naš in kot tak mora peti hvalnice oblasti, da ne bi državljani slučajno pomislili, da vlada ne dela dobro ter jo v bodoče ne bi volili.

No, da vlada ni delala dobro, smo lahko ugotovili brez puhlih hvalnic njenih medijev, saj so svetovne primerjave rezultatov boja proti epidemiji kovida jasno pokazale, da smo se v več pogledih za določena obdobja izkazali za najslabše na svetu.

Javna radiotelevizija in njen informativni program ni tovarniški časopis; le-ta ne more biti neodvisen in kritičen, saj zanj odreja plačilo vodstvo tovarne. Javno radiotelevizijo plačujemo državljani in ni last vsakokratne ali katerekoli oblasti. Predvsem pa si plačniki javne novinarske hiše zaslužimo kvalitetne in objektivne prispevke. Kajti novinarstvo je četrta veja oblasti, postavljena zato, da z razkrivanjem delovanja vseh vej oblasti in s kritičnostjo prisili vse te veje oblasti, torej zakonodajno, izvršno in sodno oblast ter tudi samo sebe - novinarstvo, v transparentnost delovanja. S tem je v največji meri preprečena korupcija, posledica tega pa je višja blaginja državljanov. Pogled v zgodovino in današnji čas pokaže, da tam, kjer ni neodvisnih vej oblasti in neodvisnega novinarstva, ljudje živijo slabše: v predvojni Italiji in Nemčiji, v današnjem Iranu, Severni Koreji, Rusiji; v Evropi pa v milejši obliki v Madžarski in Poljski. Žal se temu približuje tudi Slovaška. Vlade, ki izrazito delujejo v smeri podreditve vseh ostalih vej oblasti so praviloma desne vlade in največ sivih las Bruslju delajo zgoraj naštete evropske države.

Obstoj javne televizije je opredeljen tudi v evropskih pravilih kot pomemben in obvezen element demokratične, pluralne, svobodomiselne in strpne družbe.

Zato se pozive k neplačevanju obveznega prispevka za RTV da razumeti kot pozive k slabšemu javnemu medijskemu servisu, s tem pa k večjemu totalitarizmu, večji korupciji in nižjemu standardu ter odklon od načel Evrope. V javnem servisu nima nobena »edina prava« stranka pravice, kot tudi njen vodja ne, da preoblikuje resnico po svoji meri - torej resnico spremenijo v laž. In to za namene svojih »velikih ciljev«, ki pa niso nič drugega kot, poleg oblastnosti, samo bogatenje njih samih na račun ostalih državljanov. Tej sprevrženim željam pritrjuje tudi dejstvo, da pri nas ena izrazito desna stranka edina obvladuje več kot 40 medijev v državi. Seveda ne gre za kvalitetne medije, pač pa za ideološko nastrojene medije, ki nikoli ne bodo dobili domačih in mednarodnih strokovnih novinarskih priznanj.

Vsak sposoben strokovnjak se nikakor ne podreja nobeni avtoriteti, še najmanj politični, pač pa ga pri delu vodi predvsem zavezanost stroki in etiki. Le-ta pa ni plod ene avtoritete, pač pa mnogih genialnih posameznikov, ki so tekom desetletij in stoletij izoblikovali pravila stroke, nauk, znanost in védenje, ki se poučuje pri univerzitetnem študiju. Zato je smešno mišljenje nekaterih neukih ljudi, ki hočejo prikazati stroko kot napačno, zgrešeno, nevredno upoštevanja, nagnjeno preveč na levo ali desno; gre za cenen populizem in poenostavljanje. To se je posebej močno odrazilo pri pandemiji, ko je veliko ljudi sejalo dvom v znanost, v tem primeru v medicinsko. Stroka ni ne leva ne desna, pač pa strokovna. O ločevanju na levo in desno stroko govorijo ljudje, ki so politično zaslepljeni in na stroko ne dajo kaj prida ter zamegljujejo bistvo problemov. Saj ne, da strokovnjaki ne bi smeli biti politično opredeljeni, samo njihova politična opredelitev se pri njih ne opazi, predvsem pa ne vpliva na njihovo strokovno delo.

Zato je nesprejemljivo, da se v javnem zavodu zaposlene deli na leve in desne ter se zahteva nekakšna uravnoteženost glede tega. Zaposleni so bodisi dobri strokovnjaki ali slabi ter še nešteto stopenj vmes in zraven; ne pa levi in desni. In bolj ko vodstvene položaje zasedajo najboljši strokovnjaki, bolje je to za delovno organizacijo.

K sreči novo vodstvo javne radiotelevizije, ki deluje neodvisno od politike, saj od politike ni bilo nastavljeno, te strokovne smernice ponovno vzpostavlja. Nikakor ne gre za čistko, kot trdijo mediji v strankarskih rokah, gre samo za razporejanje kadra na mesta, ki si jih zaslužijo po strokovnih, ne pa političnih merilih; ravno tako nobeden ne bo izgubil službe. Jasno pa je, da neizkušeni novinarji ne morejo biti vodje, ravno tako ne novinarji, ki iz koristoljubja niso izkazali predanosti in solidarnosti kolegom ter stroki, pač pa so se udinjali nestrokovnemu vodstvu in bili stavkokazi. Čistke so se žal dogajale prej, ko se v celotni zgodovini zavoda še nikoli ni toliko kadra iz kabinetov prejšnje vlade preselilo na vodstvene položaje javne radiotelevizije; ta kader je nato začel s čiščenjem po političnih merilih. Takrat so strankarski mediji to odobravali, sedaj se pa zgražajo. Kar so dvojna merila; poleg tega pa, kar je izjemno nespametno, obsojajo strokovne odločitve in odobravajo politične odločitve. Politično zaslepljenim ljudem ni moč dopovedati, da je stroka neprimerljivo pomembnejša od politike, če hočemo uspešno delovno organizacijo in celotno skupnost.

Ali bi želeli biti operirani v operacijski dvorani, kjer so vodenje operacij prevzeli mladi, neizkušeni ali slabi kirurgi; ali pa kirurgi, določeni na podlagi političnih preferenc?

Nova vlada je z mandatom ljudske volje, izražene na referendumu, sprejela nov zakon o medijih, ki je depolitiziral javni medijski servis. Res je sicer vse potekalo zelo počasi in zamudno, vendar je bilo demokratično in zakonito. To je popoln prikaz učinkovitega delovanja demokracije in stroke!

Skoraj leto dni po referendumu smo čakali, da bo konec s politično informativnimi oddajami, kjer je v studiu samo ena stran, ki skupaj z voditeljem trobi v isti rog. Pa oddaj, kjer podpovprečna novinarka očitno ne razume svojih gostov. In oddaja o nasilju nad ženskami brez ene same gostje – v studiu so bili sami moški! Ali pa oddaja, kjer poljski homofob razlaga, kako ima demokratično pravico sovražiti nekatere, novinar pa mu prikimava. Upamo tudi, da bomo dočakali vrnitev oddaje, ki so jo politični zaslepljenci ukinili, četudi je bila med najbolj gledanimi.

Nekateri naši politiki v evropskem parlamentu se smešijo, ko Bruselj opozarjajo na domnevno politično čistko v javnem televizijskem servisu v Sloveniji. Evropska komisija ne ukrepa, saj ve, da gre za strokovno čistko, ki je posledica politične čistke v času prejšnje vlade.

Lubi državljani, omogočimo, da pometa stroka in preprečimo, da bi pometala politika!