Barometer resničnosti (16)

Luba zakonodaja!

Zakonodaja je skupni izraz za zbirko zakonov, predpisov, uredb, pravilnikov in drugih aktov, ki urejajo različna področja družbenega življenja. Gre za sistem pravil, ki določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti posameznikov ter urejajo delovanje institucij in organizacij v družbi. Namen zakonodaje je zagotoviti pravičnost, varnost, red in urejenost v družbi ter omogočiti delovanje in razvoj družbenega sistema. Zakonodaja je običajno sprejeta s strani državnih organov, kot so parlament, vlada in druge pristojne institucije, v skladu z ustavnimi in pravnimi postopki.

Spremembe v družbi so stalnica napredujoče in razvijajoče se družbe. Ravno tako pa se mora spreminjati tudi zakonodaja, saj gre za odgovor na spremembe v družbi. Le tako ta spremenjena družba s prilagojeno zakonodajo še naprej uspešno deluje in se naprej razvija. Seveda je nova zakonodaja vedno zakasnel odgovor na družbene spremembe, bistveno pa je, da nova zakonodaja ni prepozna, da bi zaradi tega družba nazadovala.

Vsakdo si želi živeti v pravični družbi, torej taki, kjer so pravila enaka za prav vse posameznike. Vsakdo si želi živeti tudi v urejeni družbi, kjer se vsi počutimo varne. Ravno tako vsakdo želi uživati pravice, ki mu jih nudi družba, vendar pa pri tem ne smemo pozabiti na odgovornosti in dolžnosti do družbe in sočloveka.

Za posameznike, ki hote ali nehote pozabijo na dolžnosti in odgovornosti ter se ne držijo napisanih pravil v zakonodaji, ima zakonodaja natančno predpisan sistem sankcij, po domače povedano, kazni, ki naj bi zmanjševale, če ne celo preprečevale nedovoljeno vedenje posameznikov. Za manjše prekrške so kazni denarne, za večje prekrške si poleg denarne kazni posameznik lahko prisluži tudi odvzem določenih pravic, za težke prekrške oziroma kriminalna dejanja pa se posamezniku lahko dosodi odvzem prostosti.

Sistem kaznovanja je za vse enak in torej pravičen, res pa je, da sistem pri nekaterih ne deluje. Denarno kaznovanje pri večini ljudi deluje, saj večina ljudi dela in prejema plačo, oziroma je delala in prejema pokojnino, katero država preprosto zmanjša za vrednost denarne kazni, v kolikor posameznik samovoljno ne bi hotel plačati odmerjene kazni. Ravno tako ima večina ljudi neko premoženje, ki ga država lahko zarubi, da je denarna kazen lahko izvršena.

Sistem denarnega kaznovanja ne deluje pri nekaterih posameznikih, ki ne delajo, torej nimajo plače, ampak živijo od socialnih transferjev; država jim torej daje denar, da lahko preživijo in teh prejemkov zaradi naše in evropske zakonodaje ni možno zmanjšati za vrednost kazni. Nekateri posamezniki to izkoriščajo in mirne duše kršijo zakonodajo, saj vedo, da pri njih država kazni ne bo mogla izterjati, saj prej poskrbijo, da nobeno premoženje ni napisano na njih.

Takšne posameznike zanimajo samo njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti pa ne. Kot pravična in socialna družba moramo poskrbeti tudi za ljudi, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo ali nočejo delati – ne moremo se torej sklicevati na krut in s človekovimi pravicami skregan pregovor »kdor ne dela, naj ne je«. Nenazadnje smo tako bogata družba, da lahko vsakemu omogočimo, da ni lačen, ne glede na to, ali je pripravljen družbi kaj prispevati ali ne.

Seveda takšno izigravanje zakonov upravičeno daje vtis nepravičnosti in neenakosti pred zakonom. Predvsem pa se postavlja vprašanje, kakšne vrednote bodo usvojili otroci in mladostniki, ki živijo v takšnih okoljih.

Zato je enajst občin jugovzhodne Slovenije in Posavja, med njimi so seveda vse tri belokranjske občine, podalo predloge za zakonodajne spremembe, ker se soočajo z zahtevno problematiko otrok in mladostnikov iz težavnih socialnih okolij in z družbeno odklonilnim vedenjem. Možnost za ureditev razmer, ki otrokom in mladostnikom iz omenjenih okolij trenutno ne omogočajo prekinitve večgeneracijske brezposelnosti in neizobraženosti, vidijo predlagatelji v spremembah štirih zakonov, in sicer Zakona o socialno varstvenih prejemkih, Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakona o urejanju trga dela ter Zakona o voznikih.

Pri Zakonu o socialno varstvenih prejemkih bi spremembe v primeru, da otrok ne obiskuje osnovne šole, pomenile nedenarno izplačilo socialne pomoči, enako bi veljalo v primeru zapadlih dolgov do javnih subjektov oziroma države ali občine. V Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se spremembe prav tako nanašajo na izplačilo otroškega dodatka »v naravi« v primeru da otrok osnovne šole ne bi obiskoval in njegovo znižanje za tretjino po zaključeni osnovni šoli v primeru, da otrok ne bi bil vključen v nadaljnje šolanje. Zakon o urejanju trga dela bi dopolnili s poenostavljenim izbrisom iz evidence brezposelnih po kršitvah obveznosti, podaljšanjem maksimalne vključenosti posameznika v javna dela iz dveh na štiri leta in napotitvijo brezposelne osebe na delo, v Zakonu o voznikih pa predlagajo uvedbo pogoja za opravljanje vozniškega izpita z devetletnim obiskovanjem osnovne šole in zaključenim sedmim razredom osnovnošolskega programa.

Predloge za zakonodajne spremembe je potrebno predložiti v Državni zbor ob podpori vsaj 5000 podpisov, ki se jih zbira do 14. julija 2023. Svojo podporo spremenjeni zakonodaji lahko državljani izkažemo z izpolnitvijo in overitvijo štirih obrazcev na najbližji upravni enoti ali krajevnem uradu, nakar obrazce pošljemo po navadni pošti na naslov Pobuda otroci, p.p. 401, 8101 Novo mesto. Na območju Bele krajine lahko obrazce oddamo tudi v sprejemni pisarni katere izmed občin. Obrazce lahko z uporabo digitalnega podpisa podporniki oddamo tudi preko portala e-Uprava.

Lubi državljani, izpolnimo in pošljimo obrazce ter spremenimo zakonodajo! Otroci in mladina nam bodo hvaležni; živeli bomo tudi v bolj pravični in varni družbi.