O kraljevini

Po štirih letih študija na biotehniški fakulteti, sem končno prišel do naziva, ki je končno zamenjal izobrazbo »gimnazijski maturant«, ki sem se je že dodobra naveličal. Zdaj se lahko ponosno podpišem kot dipl. inž. agr. ter tako izgledam nekoliko bolj odraslo. Zadnje dejanje, ki me je zadrževalo pred mojim novim nazivom, pa je bila diplomska naloga, tema katere je bila meni ljuba sorta vinske trte: Kraljevina.

Kraljevina je bela sorta žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) in je pri nas v vinorodni deželi Posavje na četrtem mestu po zasajeni površini, prekašajo jo zgolj žametna črnina, modra frankinja in laški rizling. V Beli krajini je imamo 35 ha, skupno v Sloveniji 163 ha, od tega največ na Dolenjskem, in sicer 112 ha. Tradicionalno se je uporablja predvsem v zvrsteh, kot sta Belokranjec PTP, ki je mora vsebovati 20-40 % in cviček PTP, ki je mora vsebovati 10-15 %. Naj dodam še hitro pojasnilo: izraz PTP je krajšava za »priznano tradicionalno poimenovanje« in označuje vina, za katera je bil narejen pravilnik, ki veleva, kakšna mora biti sortna sestava vina PTP, kje je lahko pridelano grozdje in vino, kakšne morajo biti kemijske in senzorične lastnosti takšnega vina. V Sloveniji imamo 7 vin PTP, to pa so Belokranjec in Metliška črnina PTP, cviček PTP, Teran PTP, rdeči in beli Bizeljčan PTP ter Ritoznojčan PTP.

Verjetno vas zanima, od kod izvira sorta Kraljevina? V bistvu, nihče ne ve natančno. Omembe sorte kraljevina oz. »Kӧnigstraube« lahko zasledimo že leta 1841 v sistematičnem opisu sort vinske trte na Štajerskem, ki jo je napisal Franz Trummer. Pri določanju izvora pa si lahko pomagamo glede na njeno razširjenost, saj uspeva predvsem severno in južno od Gorjancev, torej v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer raste na 272 ha. Posledično lahko sklepamo, da je sorta, ki izvira iz tega okolja, za podrobnejšo določanje izvora pa bi potrebovali genetske teste. V preteklosti je bila razširjena tudi širše, celo na Primorskem so jo imeli, vendar so jo zaradi prihoda trtne uši in obnove vinogradov, ki je sledila izrinile druge lokalne sorte ter predvsem prihod mednarodnih sort, kot so chardonnay, sauvignon, sivi pinot in druge.

Če obstaja lastnost, s katero največ pridelovalcev sorto kraljevina opiše, je to zagotovo rodnost. Trte te sorte so nagnjene k veliki rodnosti, k temu tudi prispevajo relativno veliki grozdi. Prav zato grozdje in vino te sorte največkrat uporabimo v zvrsteh, torej v mešanicah vina več različnih sort, saj je samo po sebi vino kraljevina dokaj nevtralnega okusa, navadno vsebuje več kisline, zaradi rodnosti trte pa je pridelek količinsko dober. Kljub temu pa se sorte kraljevina ne uporablja zgolj za »špricar vino«, pač pa se iz nje lahko pridela tudi predikatna vina najvišjih kakovosti, kot je npr. ledeno vino. Z zadnjimi 5 leti pa se pojavlja vse več samostojnih vin kraljevina, bodisi mirnih bodisi penečih, najdemo pa tudi macerirana vina oz. kot jih pogosteje imenujemo jantarna ali oranžna vina. Razlog za to lahko iščemo v vse večji naklonjenosti nas, potrošnikov, za domače izdelke in lokalne posebnosti pri vseh živilih, ne samo pri vinih (npr. krškopoljski prašič). Lokalne sorte, ki do pred kratkim niso uživale širše prepoznavnosti, zdaj počasi prihajajo v ospredje. Dober primer sta kraška vitovska grganja in pinela iz Vipavske doline. Kljub povečanemu interesu vinoljubov za tovrstna vina in posledični naklonjenosti pridelovalcev pa bo preteklo še kar nekaj časa in raznoraznih podvigov, preden se ta vina lahko res uveljavijo kot širše prepoznavne posebnosti svojih okolij.

Sortna vina kraljevina so navadno slamnato rumene z zelenkastim odtenkom, so prijetno sveža z aromatiko po belem cvetju in dišavnicah, lahko pa se izrazijo tudi sadne vonjave. Če grozdje maceriramo, lahko dobimo tudi kompleksnejše note po začimbah in suhem sadju. Dobro se spaja z ribjimi jedmi in s svetlim mesom, izzivam pa vas, da poskusite še kakšno svojo kombinacijo.

Sorta kraljevina se bo zagotovo ohranila kot ena pomembnejših sort na našem področju, saj ima še veliko neizkoriščenih potencialov, predvsem za lažja peneča vina, prav tako pa predvidevam, da se bo ohranila kot ena od glavnih sort za pridelavo vin za vsakdanjo uporabo (beri: za špricar). Želel bi si, da bi se več vinarjev odločalo za pridelavo samostojnih vin te sorte, saj je kot lokalna posebnost zanimiva tako za domače goste kot tudi za tuje obiskovalce. Nagovarjam pa tudi tebe, dragi bralec, da posežeš po kakšni manj poznani sorti, pa naj bo to kraljevina ali pa katera druga.

Avtor: Blaž Pečarič