Izmenjava v Lyonu in Jeux olympiques 2024 Paris / liberte, egalite, fraternite

Kako se Francija pripravlja na največji športni dogodek na svetu?

Moj polletni semester v Lyonu se počasi bliža h koncu, zato sem se odločil strniti nekaj misli o življenju v Franciji do sedaj, trenutni politični situaciji, predvsem pa o najpomembnejšem športnem dogodku na svetu – poletne olimpijske igre 2024 v Parizu. V tem trenutku se lahko organizatorji pohvalijo že s skoraj 7 milijoni prodanih vstopnic, pričakuje pa se preko 15 milijonov obiskovalcev. Po treh zaporednih v Aziji (zimske Pjongčang 2018, poletne Tokio 2020 in zimske Peking 2022), se igre vračajo v Evropo. To bodo tretje olimpijske v Parizu – zadnje so se odvile leta 1924. Trenutni predviden budžet se giblje okrog 8 milijard, vendar lahko predvidevamo, da bo ta po končni reviziji precej večji.

Pariz 2024 – največja otvoritvena ceremonija v zgodovini OI

Tekmovanje bodo za razliko od klasičnega formata, kjer se dogodki nahajajo v dvoranah oz. prizoriščih, kamor določeni šport spada, preselili v pariške muzeje in na ulice. Že slovesna otvoritev predstavlja neverjeten odskok od klasičnih, saj prvič v zgodovini ne bo potekala na stadionu. Organizatorji nameravajo države predstaviti kar na reki Seni. V času naraščajoče nestrpnosti, terorističnih napadov in meddržavnih konfliktov je to zelo pogumna izbira. Medtem ko bo vsaki državi pripadala lastna ladjica, okrašena z njihovimi zastavami, namerava olimpijska karavana ob spremljevalnem programu od vzhoda proti zahodu prepluti dobrih 6 kilometrov Sene v centralnem delu Pariza, mimo najpomembnejših znamenitosti. Na otvoritveni slovesnosti organizatorji pričakujejo 600 tisoč obiskovalcev.

Prizorišče odbojke na mivki bo pod Eifflovim stolpom, sabljanje in taekwondo v kultni Grand Palais, Roland Garros bo seveda prizorišče športa, v katerem lahko Novak Djoković doda manjkajoči del sestavljanke, dodali bodo tudi boks. Največji pariški trg La Concorde bo prizorišče urbanih športov – BMX, breakdance, skateboarding in basket 3x3. Versailles bo gostil konjeništvo, Les Indvalides lokostrelstvo. Ekipni športi se bodo igrali po celotni državi, za nogomet nameravajo poleg PSG-jevega Parc des Princes uporabiti tudi stadione v Bordeauxu, Nantesu, Marseillu, Nici, Saint-Etiennu in Lyonu. Košarka bo v večini odigrana v pariški Areni Bercy, medtem ko naj bi bil za vse rokometne tekme predviden nogometni stadion Pierre Maury v Lillu – v času tekmovanja bo seveda zaprl streho. Tahiti (Francoska Polinezija) bo prizorišče surfanja, medtem ko bodo jadranje, windsurfing ipd. locirane v marsejski marini. Kljub temu da je plavanje v Seni prepovedano od leta 1923, voda pa ne najčistejša, to Pariških oblasti nikakor ni odvrnilo od 1.5 milijonske čistilne akcije. Z vratolomno investicijo in vsakodnevnimi meritvami jim do naslednjega poletja verjetno lahko uspe, če jim le vreme (obilno deževje) ne prekriža načrtov.

Varnostni načrt otvoritvene slovesnosti

Najprej poglejmo številke. Okrog 150 plovil (tretjina bo namenjena varovanju), 100 tisoč prodanih kart, okrog 500 tisoč brezplačnih vstopnic in 200 visokih državnih funkcionarjev. Pred dobrim pol milijonom obiskovalcev bo 10500 olimpijcev in 4400 paraolimpijcev razporejeno v vidno označenih ladjicah na relaciji 6 kilometrov reke Sene. Pozdravljali bodo navijače in športne navdušence. Trenutni načrt zajema 35 tisoč policistov in več tisoč agentov zasebnih podjetij na otvoritveni slovesnosti. Dodanih bo 400 varnostnih kamer, ki bodo s pomočjo umetne inteligence skušale zagotoviti najvišji nivo nadzora. Ob tem naj omenim še najvišjo nevarnost terorizma po Vigipirate klasifikaciji, ki je še vedno aktiviran kot posledica terorističnih napadov v Franciji oktobra 2023, skoraj zagotovo bo v teku tudi v času OI 2024. S tem sistemom Francozi državljane in obiskovalce opozarjajo na nevarnosti in zvišujejo pozornost, predvsem na javnih prizoriščih. Če vzamemo v obzir, da je bilo zaradi groženj 18. oktobra 2023 evakuiranih 7 francoskih letališč, palača Versailles pa je bila tisti teden evakuirana trikrat, je nemoten potek olimpijskega spektakla, ki bo na vrsti že čez 9 mesecev, skoraj nemogoč. Predsednik organizacijskega komiteja Paris 2024 Tony Estanguet pravi, da plan B za otvoritev na Seni ne obstaja.

Trenutni potek dogodka izgleda tako: grško delegacijo pripada čast začeti plovbo po reki Seni ob 20.24, prihod zadnje francoske športne delegacije do mostu Pont d’Iena (neposredna bližina Eifflovega stolpa) pa je predviden ob 23.50, in sicer 26. julija. 20 con bo na voljo za imetnike brezplačnih vstopnic, predvsem na obrežju Sene, vendar ne v neposredni bližini. Ob reki in na mostovih bodo namreč locirane predvsem logistične in tehnične službe ter seveda tisti, ki bodo za vstopnice odšteli kar nekaj denarja, tudi do 2700 €. Segment varnosti seveda v največji meri pada na francoskega notranjega ministra, Geralda Darmanina. Njegova ekipa je v sodelovanju z organizacijskim komitejem z javnostjo že delila nekaj podrobnosti varnostnega načrta za preprečevanje terorističnih groženj, bombnih napadov z droni in ostalih nevarnosti.

Čeprav francosko notranje ministrstvo razpolaga z več kot 100 tisoč glavo žandarmerijo, ki je na žalost vsakodnevno preverjena in dobro izurjena, OI igre predstavljajo neverjeten izziv. Seveda jim ga ni zadal nihče drugi kot sami. Za razliko od naših, se francoske posebne enote vsakodnevno soočajo z neredi izredno širokega obsega. Največji med njimi so seveda nasilni in nevarni protesti proti pokojninski reformi, ki v Franciji trajajo že od 19. januarja 2023, ko je Macron napovedal zloglasno pokojninsko reformo in dvig upokojitvene starosti iz 62 na 64 let.

Dileme

Ob pričakovanju napovedanega spektakla, se nam porajajo naslednja vprašanja.

1. Kako bo Francozem uspelo nemoteno izvesti tako velik izziv, če v obzir vzamemo kaotično organizacijo lanskega finala UEFA lige prvakov na nacionalnem stadionu Stade de France? Če se spomnimo, ta na žalost ni minil brez solzivca, nevarnosti za gledalce, obširnih aretacij ter posledično polurne zamude tekme. Ta incident je s seboj odnesel tudi takratnega šefa pariške policije. Sicer so vtis popravili z letošnjim svetovnim prvenstvom v ragbiju, vendar pri analizi varnosti javnost veliko bolj zanimajo spordrsljaji kot uspešne prakse. Prav tako Pariza 2024 ni moč primerjati z nobenim izmed prej omenjenih tekmovanj.

2. Organizatorji se bodo verjetno soočali tudi z dvomi različnih olimpijskih delegacij. Vprašanje je, ali se sploh vkrcati na ladjo in udeležiti otvoritve? Če v zadnjem obdobju na žalost večkrat slišimo, da se zgodovina ponavlja, je na tej točki pomembno omeniti enega izmed najtemnejših poglavij v zgodovini OI. Rezultatov poletnih OI München 1972 verjetno ne pomnijo niti starejše generacije, na žalost pa so še kako aktualne zaradi drugih razlogov. Palestinska teroristična skupina Črni september je takrat nemoteno vstopila v olimpijsko vas in ugrabila, kasneje pa ubila 11 izraelskih športnikov. V izredno slabi varnostni akciji nemške policije je takrat umrlo še 5 napadalcev in 1 policist. Ob porastu antisemitskih napadov, ki jih letos v Franciji beležijo že več kot 800, in na drugi strani napadov na palestinsko in muslimansko prebivalstvo, je precej aktualno vprašanje, ali je delegaciji Izraela in Palestina smiselno vkrcati na ladjo z državnimi simboli, če se bosta ti državi sploh udeležili OI. Turška nacionalistična organizacija Sivi volk je prav ta teden ponovno objavila videoposnetek iger iz leta 1972, ki vsebuje grožnjo proti Izraelcem.

3. Seveda sta tu že skoraj pozabljeni Belorusija in Rusija, ki nista dobili vabila za nastop, vendar zaradi vse manjše medijske podpore rusko-ukrajinskemu konfliktu več nista najbolj pereča tematika. Ker se ruski športniki kljub vsemu iger lahko udeležijo kot posamezniki, je tu naslednje vprašanje. Ker bo dogodek protokolarne narave, obstaja možnost, da si bodo ladjo delili s športniki iz drugih držav, ki nastopajo kot posamezniki. Kdo ve, organizatorji imajo še 9 mesecev za razmislek, mogoče jih na koncu posadijo kar na vodne skuterje, kar bi konec koncev najboljše predstavljalo njihovo individualnost in nevtralnost.

Kakorkoli, vsem športnikom in obiskovalcem želim, da uspešno, predvsem pa varno zastopajo sebe in/ali svoje države.

Francoska realnost in migrantska politika “No papers, no Olympics”

Francoski statistični urad pravi, da je bil eden izmed desetih francoskih državljanov rojen drugje. Z novimi migrantskimi valovi bi tudi to lahko predstavljajo izziv za organizatorje OI. Pa vendar vemo, da kljub navidezni politični korektnosti Francozi nimajo težav z urejanjem svoje prestolnice oz. države. Železniška postaja Stalingrad je najbolj znana lokacija, kjer smo še nedolgo nazaj lahko opazili stotine šotorov in spalnih vreč. Tudi sam sem večkrat kolesaril mimo in opazoval dogajanje. Že nekaj tednov kasneje smo tam lahko videli le še nekaj osamelih šotorov, medtem ko so osebe skupaj s šotori prestavili v migrantske centre po državi. Kljub nagovarjanju več kot 70 nevladnih organizacij, ki nasprotujejo t. i. “družbenemu čiščenju”, Parižani nimajo prav velikih pomislekov ob takšnih operacijah. Na drugi strani pa gradbena podjetja spretno izbirajo iste migrante brez papirjev in jih uporabljajo kot poceni delovno silo. Ti delavci na gradbiščih preživijo dolge dneve ob nizkih plačilih in slabih pogojih. Pa vendar, če smo realni, je to praksa vseh OI, saj na koncu šteje le blišč. Ker vemo, da je Pariz mesto blišča, je bedo še toliko lažje spregledati.

Življenje v Franciji

Najprej zanimivost, ki sem jo opazil že kmalu po prihodu v Lyonu. Kljub temu da so izredno ponosni na francosko revolucijo, ki je v 18. stoletju strmoglavila monarhijo in utemeljila demokratične vrednote, so Francozi imuni na empatijo in odlični v selektivnem izbiranju pravic in dolžnosti. Prav zato je za tujce preboj v taki državi izredno zahteven (če seveda niso najboljši v svoji panogi). Kljub svojemu izražanju mnenj, sta protestiranje in aktivizem zakoreninjena v njihovi kulturi, med drugim pa tudi radi peljejo migrantsko politiko po svojih pravilih in celo prepovejo zbiranje, kakor je Macron storil v začetku protestov v podporo Palestini. Seveda ga je francosko vrhovno sodišče hitro pokaralo. Prav tako se pred prihodom v Francijo nisem zavedal njene kolonialne moči, za katero še vedno skrbi predvsem francoski jezik.

Znamenitosti je lepo videti, težko pa je občutiti francoski in parižanski duh, če si ga ne moreš privoščiti. Javni prevoz v Lyonu je odličen, kolegi pravijo najboljši v Evropi. Hrana žal ni na pričakovanem nivoju, piva pride od 7 do 8 evrov. Po drugi strani je priložnosti (predvsem kapitala) veliko, če se le uspeš narediti Francoza.

Avtor: Rok Željko