Zadovoljni s kakovostjo, manj s količino

S kakovostjo letošnje letine so vinarji zelo zadovoljni, precej manj pa s količino, še posebej v vzhodnem delu države, je bilo predstavljeno na novinarski konferenci Vinske družbe Slovenije, katere družbenica je tudi Kmetijska zadruga Metlika. Prve ocene celotnega letošnjega pridelka se gibljejo okoli 550.000 ton hektolitrov, kar je približno 15 odstotkov manj od povprečne letine.

Vinarji po vsej državi so bili spomladi deležni pozebe, a sta jim šla na roko lepo poletje in dolga jesen, je pojasnil direktor Vinske družbe Slovenije in kleti Vinakras Sežana Marjan Colja.

“Poletje je šlo lepo skozi, imeli smo nekaj suše, ki pa ni hudo vplivala na samo odkupljeno količino. Je pa bilo dobro to, da je sledila res krasna jesen in smo lahko podaljšali sezono v oktober in tako pridobili zdravo grozdje nadpovprečne kvalitete,” je dejal Colja. Na zadrugi imajo pogodbo za okoli 900.000 kilogramov, odkupili so jih približno 800.000. Nekaj izpada gre na račun pozebe, največ pa na račun divjadi, predvsem divjih prašičev. Marsikdo celo ni imel česa pobirati, je izpostavil.

Na težave z divjadjo je opozoril tudi direktor Kleti Brda Silvan Peršolja. Tako so bili letos nekateri vinogradi ob gozdovih tudi v celoti oplenjeni. “Navajeni smo, da divjad vzame svoje, tudi ptice, ampak letos je predvsem zaradi divjih prašičev in jelenjadi, ki je nikoli prej ni bilo v naših krajih, lepo število posameznikov doživelo neprijetna presenečanja,” je po novinarski konferenci za STA dejal Peršolja.

Količinsko so po njegovih besedah potrgali približno enako kot lani, okoli 7100 ton. Ne gre za zelo velik pridelek, a glede na vse vremenske grožnje in dogodke so vinarji zadovoljni. Trgatev je sicer označil za izjemno, imeli so dolgo in primerno toplo ter suho jesen. Tako so poleg belih svojo optimalno zrelost dosegle tudi rdeče sorte. Peršolja zato pričakuje, da si bodo ta letnik zapomnili tudi po rdečih vinih.

Količinsko slabšo trgatev od lanske beležijo v družbi Vinakoper. Pri tem je direktor Borut Fakin posebej izpostavil izpad refoška, predvsem na račun suše v poletnih mesecih.

Spomladanska pozeba je sicer že drugo leto zapored močno prizadela posavsko vinorodno deželo. “Letos beležimo 50-odstotni izpad vhodne surovine, smo pa letos dobili nekaj deset novih kooperantov, ki so bili pripravljeni dolgoročno sodelovati z nami,” je za STA dejal direktor Kmetijske zadruge Krško Jure Grubar. Kakovost letnika je sicer označil kot izjemno dobro.

Polovični izpad pridelka grozdja so zaznali tudi v Beli krajini, kar se je precej poznalo pri metliški črnini in belem muškatu. A kot zagotavlja direktorica Kmetijske zadruge Metlika Tatjana Malešič, gre vseeno za izredno zdravo grozdje. Trgatev so začeli 15. septembra in jo končali 10. oktobra, ker so čakali na ustrezno fenolno zrelost rdečih sort.

Pri majhnih količinah pa imajo belokranjski vinogradniki zanje neznačilno visoke sladkorne stopnje, kar bo po besedah Malešičeve tudi izziv pri donegovanju belokranjca PTP in metliške črnine PTP. »Pri teh vinih obstajajo omejitve tako glede sortnega sestava kot alkoholne stopnje,« opozarja direktorica metliške kmetijske zadruge.

Tudi na štajerskem so trgatev končali v oktobru. V primerjavi z lanskim letom so natrgali približno 20 odstotkov manj kot lani in pobrali okoli 1200 ton grozdja, je pojasnil direktor Ptujske kleti Tine Kek. Pri določenih velikih kleteh na štajerskem koncu je bil izpad tudi do 40-odstoten, predvsem pri tistih, ki se osredotočajo na chardonnay, ki je bil v času pozebe najbolj občutljiv.

Letošnje leto se pozna tudi pri Kmetijski zadrugi Šmarje, kjer po besedah direktorja Marka Juraka običajno odkupijo okoli 300 ton grozdja. Letos je upad znašal 15 odstotkov, prav tako večinoma na račun spomladanske pozebe. Stopnje sladkorja v natrganem grozdju so bile nadpovprečne in imajo zelo dober potencial, da dozorijo v vrhunska vina, je optimističen Jurak.

Predstavljen je bil tudi napredek pri zasledovanju ciljev, ki si jih je vinogradniški in vinarski sektor Slovenije zastavil s podpisom izjave o sodelovanju na sejmu Agra avgusta letos. Na podlagi tega sporazuma se zdaj razvija pobuda za ustanovitev generičnega telesa za promocijo slovenskega vina. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije pa se razvija tudi koncept vizije in strategije za sektor, ki ga Slovenija do zdaj še ni imela.

Medtem ko se Slovenija in celotna Evropa soočata s težavami v vinarstvu, pa južna polobla beleži rekordno letino, je bilo še izpostavljeno na novinarski konferenci.