Vtisi z javne tribune ‘Belokranjske, črnomaljske gimnazije ne damo’

V sredo, 24. junija 2020 se je ob 17. uri, v Kulturnem domu Črnomelj, začela javna tribuna 'Belokranjske, črnomaljske gimnazije ne damo. Tribuna je bila glede na splošne razmere zaradi epidemije in predpraznični dan dobro obiskana. Vodila jo je Verica Marušič, ki je po krajšem nagovoru, v katerem je med drugim opozorila tudi na neodzivnost vodstva srednje šole in lokalne politike, ki se je kazala v praznih stolih omizja, na oder povabila dva izmed pobudnikov tribune in javnega poziva 'Belokranjske, črnomaljske gimnazije ne damo', dr. Dušana Pluta in Stanka Štrajna, Belokranjca, bivša dijaka in ugledni javni osebnosti. Marušičeva je prebrala izjave vseh treh županov, ki so se opravičili za odsotnost in se hkrati, razen semiške županje izognili konkretnejšim odgovorom na smernice razprave. Slednja je namignila, da vodstvu do sedaj očitno ni uspelo urediti razmer in da bi zato morali nadzorni organi ustrezno ukrepati. Oba govornika sta poudarila pomen gimnazije za kraj in celotno regijo, na kratko opozorila na nekaj dejstev, ki zadevajo slabo podobo šole v javnosti, izpostavila zelo slab vpis, eden najslabših v celotni državi in v zgodovini gimnazije. Apelirala sta na vodstvo šole, učitelje in vse ostale pomembne deležnike, da pristopijo k reševanju problema in poudarila, da v javnosti izrečene napovedi vodstva, da bodo za reševanje zagat na šoli uporabili tudi sodna sredstva, nikakor ne prispevajo k umirjanju razmer. Stanko Štrajn je opozoril tudi na to, da je sodelovanje pravnikov na sejah sveta zavoda, ki jih je na zadnjo sejo s seboj pripeljala ravnateljica, svojevrsten pritisk na delo sveta. Tudi posledično izogibanje razpravam o perečih temah ne prispeva k reševanju problema.

Voditeljica tribune je potem k razpravi povabila predsednico Sveta zavoda Janjo Jankovič, ki je na vprašanje, če je še vedno predsednica Sveta, razložila, da je bila skupaj še z dvema članoma formalno že razrešena iz, po njenem mnenju, nezadovoljivo argumentiranih razlogov.

Zatem je bil za izjavo zaprošen Robert Lozar, predsednik sveta staršev, ki je navedel nekaj problemov, zaradi katerih po njegovem mnenju interes devetošolcev za vpis na gimnazijo upada: v prvi vrsti naj bi to bila odsotnost oz. zavračanje komunikacije s strani vodstva šole, nepripravljenost na razreševanje nekaterih perečih problemov, ki zadevajo dijake in njihove starše, zaradi česar nujno prihaja do poskusov njihovega razreševanja zunaj organov šole, nepripravljenost vodstva, da bi dijakom omogočila širši nabor izbire maturitetnih predmetov, kar se primerjalno odraža v bistveno slabši statistiki vpisa glede na vse okoliške šole, kjer takšnih problemov praktično ni. V okoliških šolah so v primerjavi z našo uspešni tudi v pridobivanju novih izobraževalnih programov. Prisotne je tudi spomnil, da policijske preiskave, ki so jih bili pred časom deležni dijak in nekateri profesorji, gotovo niso prispevale k pozitivni podobi šole.

K podajanju izjav so bili potem naprošeni starši in dijaki. Marušičeva je prebrala tri pisma staršev, ki so bili prisotni v dvorani, v katerih so izrazili svojo zaskrbljenost in nezadovoljstvo v zvezi s slabimi odnosi med zaposlenimi, omenili so sporne dijaške volitve v 2aG, ki so dijake zelo vznemirile, nekatere celo tako zelo, da so se zaradi tega že prepisali. Svojo izjavo je prebral tudi Boštjan Kavčič, oče Vida Kavčiča, ki se je v čustvenem govoru ostro odzval na neprimerno reševanje te zadeve, v katero je bil vpleten tudi njegov sin.

Dijakinja 2. letnika Manca Bajuk je izpostavila neprimeren odnos ravnateljice do dijakov ter dejanje razredničarke, ki je lagala pri inšpekcijskem nadzoru v zvezi z volitvami. Spregovorila je o šikaniranju ravno tistih profesorjev na šoli, ki dijake največ vključujejo v razne prireditve, krožke in raziskovalno dejavnost, ter v zvezi s tem posebej izpostavila Vesno Fabjan. Maturant Sergej Drakulić je kot največjo težavo v gimnaziji prepoznal slabe odnose med profesorji, kar bi bilo po njegovem mnenju najboljše rešiti z odstopom ravnateljice.

Voditeljica je potem nagovorila bivše zaposlene, ki so v svojih izjavah opozarjali na probleme, s katerimi so se srečevali še preden so zapustili šolo. Vincenc Petruna je izpostavil, da obstajata dva nivoja reševanja problema. Prvi predpostavlja izpolnitev potrebnega pogoja, ki ga sam vidi v zamenjavi vodstva, potem pa šele sledi reševanje zadostnih pogojev, ki jih vidi v izboljševanju kvalitete ponudbe šole, ki bi prinesla tudi boljši vpis. Podobno je povedal tudi drugi ugledni bivši učitelj, Zvone Kambič, ki je ponovil tudi že večkrat izrečeno misel, da se v športni ekipi, ki ji ne gre dobro, najprej zamenja trenerja. Opozoril je, da so se odnosi v kolektivu skrhali prav s prihodom ravnateljice Elizabete Prus, ter omenil njen neustrezen odnos do njegovih uspehov in uspehov njegovih dijakov.

Sledile so izjave starejših, že pred časom upokojenih učiteljic, pozornost sta vzbudili predvsem Darka Čopova, ki je opozorila na zgodovinske okoliščine nastanka gimnazije, na čas NOB, in Mira Kure, ki je z obžalovanjem povedala, da se bo njen vnuk zaradi teh razmer prepisal na novomeško gimnazijo.

Na oder je nato stopil učitelj Brane Adlešič, ki je takoj požel precej negodovanja, saj je izjave dijakov in njihovih staršev označil za lažne. Replicirala mu je dijakinja iz dvorane, ki je odločno zatrdila, da je vse, kar je zapisano v pričevanju o dijaških volitvah, resnično in da nekdo, ki ni bil zraven, ne more o tem soditi. Tudi dejstvo, da inšpekcijski nadzor ni odkril nepravilnosti, je označila za brezpredmetno, saj je razredničarka pri nadzoru lagala. Adlešič je v nadaljevanju govoril o spornem spričevalu dijaka Aleksandra Vukovića, ki naj ne bi dostavil zahtevanega prevoda spričevala in je zato zadeva lani prišla v medije. Oglasil se je Aleksander ter zagotovil, da je vse obveznosti v Italiji opravil ter da je njegova mama spričevalo, skupaj z angleškim prevodom dostavila v šolo. Povedal je, da mu je v zvezi z njegovim govorjenjem o tej temi v medijih ravnateljica grozila s kazensko ovadbo.

Adlešič se je opredelil do besedila Vida Kavčiča o razmerah na šoli ter do podpore njegovih staršev, kar je označil kot »podn.« Omenil je po njegovem nesmiselno problematiziranje o rokih za oddajo praktičnih delov mature, ki se je pojavljalo v medijih ter ob tem omenil neustrezno ravnanje razrednika 4. aG. Povedal je, da so za slab vpis krivi učitelji posameznih predmetov, enako za množične izpise dijakov iz letošnje generacije 1. letnika gimnazije. Posebej je izpostavil prof. Tilna Šetino in matematiko (ki v tem šolskem letu sploh ne poučuje v 1. letnikih – op. A.). Več prisotnih dijakov je temu nasprotovalo, še posebej ostro je Šetini v bran stopila nekdanja maturantka Ivana Laharnar, ki je povedala, da zahvaljujoč njemu na maturi in pozneje med študijem z matematiko ni imela težav. Drugošolka Špela Vraničar je dodala, da so bolj kot prezahtevni predmeti problematični tisti, pri katerih so ocenjevanja tako enostavna, da dijaki skoraj nič ne znajo.

Voditeljica je potem nagovorila predstavnice Kluba belokranjskih študentov. Manja Novak je med drugim opozorila na problem nezadovoljive promocije, na zaustavitev zelo uspešnega dijaškega plesnega festivala ter dodala, da šola v preteklih sedmih letih ni ponudila skoraj nič, kar bi vplivalo na njeno boljšo javno podobo.

Bivša dijakinja, ugledna slovenska režiserka Maja Weis, je poudarila, da je šola v metliškem koncu nezaznavna, kot bi ne obstajala, zato tudi ni čudno, da se letos od tam v gimnazijo ni vpisal nihče.

Nekdanja dijakinja, gledališka igralka in poslanka v državnem zboru Violeta Tomić je izpostavila odgovornost vodstva za neustrezna ravnanja na šoli ter za slabe rezultate vpisa. Opozorila je, da takega vodstvenega delavca ustrezni organ ne bi smel ponovno izvoliti ter izrazila bojazen, da je za reševanje Gimnazije Črnomelj morda že prepozno.

Javna razprava je, z zgolj z eno izjemo, potekala kulturno, s strani dijakov in njihovih staršev pa čustveno zelo prizadeto. Udeleženci javne tribune Belokranjske, črnomaljske gimnazije ne damo so po odkriti in tehtni obravnavi vseh razlogov, ki narekujejo nesprejemljivo zmanjševanje vpisanih dijakinj in dijakov v Gimnazijo Črnomelj ter izpisa dijakov, kar lahko celo ogrozi njen obstoj, sprejeli naslednje sklepe in priporočila:

1. Poziv vsem učiteljem Gimnazije Črnomelj, da presežejo vse medsebojne zamere in nakopičene spore in se v celoti posvetijo svojemu poslanstvu, to je izvajanju kvalitetnega izobraževanja v prijaznem in za dijake spodbudnem okolju.
2. Poziv vsem pristojnim, da se nemudoma vključijo v zagotavljanje obstoja Gimnazije Črnomelj, ugotovijo resnične vzroke nakopičenih problemov in poiščejo rešitve in ukrepe, vključno z priporočljivo možnostjo zamenjave vodstva Gimnazije Črnomelj, ki je prvo in najbolj odgovorno za ureditev razmer.
3. V primeru udejanjanja »črnega« scenarija, torek ukinitve Gimnazije Črnomelj, morajo vsi odgovorni kolektivno in osebno prevzeti odgovornost.

Udeleženci javne tribune so kot temeljno zahtevo izpostavili zagotavljanje bolj učinkovitega, povezovalnega in tudi promocijsko uspešnega vodenje šole, kot pogoja za nadaljevanje uspešnega dela Gimnazije, ki svoje izobraževalno in razvojno belokranjsko poslanstvo s kakovostnimi učitelji uspešno opravlja že 75 let.

Povezave do sorodnih člankov, kjer najdete tudi omenjene izjave:

Javna tribuna o Srednji šoli Črnomelj

Črni oblaki nad Srednjo šolo Črnomelj?