Vlada sprejela dodatne začasne ukrepe razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo

Vlada RS je včeraj na redni seji sprejela Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo in ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) in Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike določata pogoje ter postopek financiranja na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo. To so območja, na katerih so se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšale, da je stopnja registrirane brezposelnosti dosegla kritično mejo 17 %. To se je zgodilo v Pokolpju, Mariboru s širšo okolico in na območju občin Hrastnik, Radeče, Trbovlje. Naštetim območjem je Vlada RS s sklepi določila status problemskega območja z visoko brezposelnostjo.

Ob teritorialni določitvi takšnega območja (na ravni občin) sprejme Vlada RS dodatne začasne ukrepe razvojne podpore. Ukrepi razvojne podpore so v pristojnosti različnih ministrstev in usmerjeni k istemu cilju– izboljšanju kritičnih razmer na območju.

Poročila o izvajanju in vmesne evalvacije nekaterih ključnih ukrepov razvojne podpore kažejo na pomanjkljivost razpršenega izvajanja, ki jo želi vlada odpraviti s poenotenjem nekaterih ukrepov za vsa problemska območja tako, da se bodo ti tudi izvajali na enoten način. S tem bo dosežena potrebna kritična masa. Pri programih spodbujanja konkurenčnosti na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo je po novem določen standardni nabora instrumentov. Ti programi bodo v dveh mesecih po sprejemu tega sklepa vsebinsko prenovljeni, ob upoštevanju poročil o izvajanju, standardni nabor instrumentov pa se bo izvajal na enoten način. V programih spodbujanja konkurenčnosti bo vsako problemsko območje ohranilo omejeno število zanj specifičnih instrumentov.

Pri ukrepih, ki vključujejo državne infrastrukturne investicijske projekte so problemi izvajanja v pristojnih ministrstvih praviloma povezani s finančno zahtevnostjo takih projektov. Zmanjševanje obsega državnih proračunov v preteklih letih je pripeljalo do velikih zaostankov pri realizaciji, v zadnjem letu pa tudi do zaustavitve izvajanja nekaterih ključnih infrastrukturnih investicij v problemskih območjih. Problem se bo deloma reševal s podaljšanjem obdobja izvajanja ukrepov razvojne podpore in deloma z revizijo vsebine posameznih ukrepov.

Pomanjkljivost sedanjih rešitev je tudi večinsko financiranje izvajanja ukrepov iz integralnega proračuna. Možnosti, ki jih daje evropsko financiranje doslej niso bile v celoti izkoriščene. Novo programsko obdobje 2014–2020 je nova priložnost za vključitev evropskih strukturnih skladov. Je pa res, da so te možnosti omejene prav na področju infrastrukture, kjer so potrebe največje, in ki ni prioriteta evropskega financiranja.

Predlaga se podaljšanje izvajanja ukrepov razvojne podpore do konca programskega obdobja 2014–2020, vendar le za Pokolpje in območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje, kjer je stopnja brezposelnosti v času sprejemanja tega sklepa višja od kritične stopnje 17%.

Vrednost vseh ukrepov razvojne podpore za vsa tri problemska območja v celotnem obdobju trajanja ukrepov znaša nekaj več kot 303 milijone evrov.. Subvencije podjetjem znašajo okoli 56 milijonov evrov, krediti okoli 66 milijonov evrov, olajšave okoli 18 milijonov evrov in sredstva za infrastrukturo okoli 163 milijonov evrov.

Za doseganje navedenih ciljev se tri ločene sklepe za posamezna problemska območja z visoko brezposelnostjo nadomesti z enim samim vladnim sklepom.