Urška Klakočar Zupančič v Metliki o divjih ženskah z volčjo dušo

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je po pri bralcih priljubljenem Gretinem grehu spisala nov roman Sibilina sodba, ki se prav tako dogaja v 17. stoletju. V središču zgodbe je Sibila, močan ženski lik, ki se hrabro spopada z izzivi svojega časa, temačnega časa 17. stoletja, polnega epidemij, vojn in strahu pred čarovnicami. Oba romana je predstavila na literarnem večeru, ki ga je v Hotelu Bela krajina pripravila Ljudska knjižnica Metlika.

Z avtorico romana, ki na več kot 500 straneh prinaša vpogled v preteklost in razkriva položaj žensk v patriarhalnem okolju, se je na literarnem večeru, ki so ga z popestrili tamburaši Metliške folklorne skupine Ivan Navratil, pogovarjala Carmen L. Oven. Med pogovorom je Klakočar Zupančič spregovorila tako o svojem ustvarjalnem procesu kot tudi razgrnila svoje poglede na življenje ter pri tem kot svoji glavni vodili omenila vero v svobodo in ljubezen. Tokratni roman je predsednica državnega zbora napisala med poletnim dopustom, knjiga pa je po njenih besedah namenjena vsem "divjim ženskam z volčjo dušo", ki se ne bojijo biti svobodne in se upirajo družbenim normam.

Klakočar Zupančič je za STA sicer povedala, da je za oba svoja romana izbrala 17. stoletje, ker se je takrat človeški duh začel prebujati iz srednjeveške otopelosti in se je v ospredje počasi začel postavljati človek. Hkrati se v tem stoletju reformira krščanska vera, se razvijata znanost in umetnost, a je tudi stoletje velikih bojev in lova na čarovnice.

"Vsakič, ko se ljudje začnejo prebujati, se pojavijo neke reakcionarne sile, ki ta človeški duh, ki je ušel iz steklenice, poskušajo stlačiti nazaj v steklenico," je še pojasnila avtorica.

O sporočilu svojega drugega romana je Klakočar Zupančič povedala, da si želi, da bi ljudje v njemu prepoznali, da je pomembno sprejemanje vseh in vsakogar, sprejemanje različnosti in kako pomembno je spoznanje, da nas vse veže univerzalna sila - ljubezen. Sporočilo te knjige je še zmeraj bog je ljubezen in ljubezen je bog, je dodala.

Za razliko od Grete iz prvega romana pa je tokratna glavna junakinja po njenih besedah bolj prvinska in naravna, v knjigi je tudi več dogajanja.

Od pisateljev, ki so jo oblikovali, je Klakočar Zupančič izpostavila Nobelovca Henryka Sienkiewicza in Umberta Eca. Razkrila je tudi, da razmišlja že o tretjem romanu, ki pa naj bi prinesel odmik od 17. stoletja in morda premik v 20. stoletje, "v obdobje, ki ni bilo preveč lepo v naši zgodovini, to je bilo obdobje fašizma in nacizma". Glavni lik pa bo zagotovo "močna ženska, ki se bo borila s temnimi silami tistega časa".

Urška Klakočar Zupančič, doma iz Sevnice, s sinovoma že več let živi v Ljubljani. Po izobrazbi je pravnica, magistrirala je iz pravne zgodovine in pripravlja doktorat s svojega strokovnega področja. Zgodovina je njena strast že od otroških dni, prav tako pisanje. Od leta 2009 je bila sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, leta 2022 je postala prva predsednica državnega zbora, so o avtorici zapisali pri založbi Primus, ki je izdala oba njena zgodovinska romana.

Prvenec Gretin greh je izšel leta 2021.