Stara Metlika (357)

Ena gasilska štorja iz Metlike

Voda, voda...

Pokojni Rudi Hrastar, gasilec s srcem in dušo, je le nekako uspel priti do svojega stanovanja v Gasilskem domu v Metliki.

Preden si je družina zgradila svoj dom na Veselici. Ni bilo pri gasilcih veliko, a družinica se je stisnila, pa je bilo. Fantički so uživali kadar so imeli veliki, pa tudi malo manjši gasilske vaje in so seveda sodelovali z njimi. Kot bi lahko rekli, so bili domači . Oba fanta in tudi vsi trije vnuki gredo korajžno po Rudijevih stopinjah in tako je prav. Tako nastajajo novi in novi gasilci.

Ko je metliški vodovod "zaštekal" zaradi suše je bilo treba vodo voziti z gasilskim kamionom po vaseh in tega je bilo toliko. da so gasilci težko vsem ugodili.

Tisto leto kakor nalašč je bila huda suša, vodnjaki so presušili, prazne so bile kupljene za zalogo tudi cisterne okoli hiš. Živina ni imela kam na vodo, saj v takem presušijo tudi potoki in kali. Ženske so bolj malo prale, za kuhanje in umivanje je bilo treba vodo in moški so rekli, da za kuho ni treba vode, saj meso se peče.

Rudi je bil takrat še delno v Beti in delno kakor gasilec zadolžen tudi za dovoz in prevoz vode, komu in koliko. Vse je šlo po planu ampak, ta dan ko so ga še dodatno iskali okrog gasilskega doma, mu je že vse presedalo. Enostavno ni in ni "zlaufalo"

Rudi je stal na križišču nasproti porušene Radmanove hiše in se z nekom pogovarjal. Tisti, ki so ga iskali, in so ga poznali, so ga nadlegovali, češ kdaj bo prispela ta voda do vasi. Revež se je izgovarjal na vse pretege, saj tudi gasilcev voznikov ni bilo za dobiti, so bili zaposleni v svojih službah.

Bilo je težko vsem ugoditi, ter pripeljati vodo tam kamor je bilo najbolj potrebno, a potrebno je bilo povsod.

Rudi je še vedno stal na križišču pred trgovino, ko pride vaščan in ga vpraša: "Lepo vas prosim, kdaj bi lahko pripeljali vodo? Saj ste vi Hrastar iz Gasilskega doma?"

Rudi je vedel, da danes ne bodo nikakor mogli vode pripeljat ampak kateri drugi dan. Obe cisterni sta bili v obtoku, torej mu ne more obljubiti. Pa mu reče: "Gospod, stopite v gasilski dom, tam stanuje moj brat Rudi, pa se bosta pogovorila in zmenila za dostavo vode. Jaz vam res ne morem nič pomagati"

"Veste vi ste me zamenjali z Rudijem, zmotili ste se , pa saj naju veliko ljudi zamenja, sva enojajčna dvojčka in niste ne prvi in ne zadnji, ki me niste prepoznali". Je rekel Rudi, ki ni imel nobenega brata še manj pa dvojčka.

Je bil Rudi resen, in možakar ga je šel iskat v gasilski dom, a za čuda, ga ni bilo niti doma. Verjetno sta se potem našla in uredila prevoz prepotrebne vode.

V tistem sušnem letu, je bilo tako!

Zapisala Alenka Mežnaršič.