Spomladanska akcija cepljenja lisic proti steklini

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin bo danes začela spomladansko akcijo cepljenja lisic proti steklini. Akcija bo trajala predvidoma do konca junija.

Ob tem so sporočili, da bodo vabe polagali s pomočjo posebej prirejenih letal v 50 km pasu ob meji s Hrvaško z višine 300 metrov, med drugim tudi z novomeškega letališča.

Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi otroke!

Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali odnesite na najbližjo veterinarsko postajo.

Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom ter obiščite zdravnika oziroma najbližjo antirabično ambulanto. Po priporočilih WHO se vsak stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali.

Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite zdravnika ali najbližjo antirabično ambulanto!

Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih! Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi!

Steklina

Steklina je smrtno nevarna bolezen, ki se prenese z okužene živali na ljudi.

Povzročitelj

Steklino povzroča virus, ki prizadene osrednje živčevje toplokrvnih živali in človeka.

Epidemiologija

Poznani sta dve obliki stekline, gozdna (silvatična) in mestna (urbana). Rezervoar silvatične stekline so mesojede divje živali, predvsem lisice in rakuni, pogosto tudi srnjad, kune, divje svinje in netopirji. Urbano steklino prenašajo domače živali, predvsem psi in mačke, lahko tudi govedo, konji, ovce, zajci, svinje.

Prisotnost virusa pri živalih predstavlja stalno nevarnost za ljudi.

Steklina je, kljub dolgoletnemu zatiranju in možnosti uporabe cepiva, razen v nekaj državah, še vedno zelo razširjena po vsem svetu. Veliko tveganje za okužbo je predvsem v Aziji, Afriki, južni Ameriki in vzhodni Evropi. Letno zaradi stekline po svetu umre približno 55.000 ljudi, od tega je skoraj polovica otrok.

V severni Ameriki in v tistih državah Evrope, kjer so v 80. letih prejšnjega stoletja pričeli sistematično zatiranje stekline pri divjih živalih, so zabeležili drastično upadanje stekline. Redki smrtni primeri med ljudmi v Evropi so večinoma posledica ugriza steklega psa pri potnikih iz Afrike in Azije.

V Sloveniji je bila urbana steklina izkoreninjena kmalu po drugi svetovni vojni z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini in drugih veterinarskih ukrepov. Med letoma 1946 in 1950 je za urbano steklino v Sloveniji umrlo 14 oseb, od leta 1950 pa nihče več. Število steklih živali je v Sloveniji začelo upadati z uvedbo cepljenja lisic z vabami, ki vsebujejo oslabljen živ virus. Največ primerov stekline je bilo ugotovljenih pri lisicah, posamezni primeri pa tudi pri drugih divjih in domačih živalih (jazbec, pes, konj, govedo). Zadnji primer stekline pri živalih je bil ugotovljen januarja 2013. Jeseni 2014 je bil ugotovljena steklina pri kuni, katere povzročitelj je bil cepni sev virusa, ki ga vsebuje vaba za cepljenje lisic proti steklini.

Slovenija se je v letu 2016 proglasila za državo, prosto stekline. Veterinarska stroka še naprej izvaja ukrepe. Zdravstvena stroka cepljenje proti steklini pri ljudeh izvede glede na oceno, kako tvegan za steklino je bil stik človeka z živaljo ter katera žival in v kateri državi je povzročila poškodbo. Zaradi migracije ljudi in živali obstaja stalna nevarnost vnosa stekline z območij, kjer se ta bolezen pojavlja. Od naših sosednjih držav sta prosti stekline le Avstrija in Italija.

Zdravljenje

Steklina se praktično vedno konča s smrtjo. V vsej zgodovini spremljanja bolezni je opisanih samo nekaj primerov, da so bolniki preživeli. Za zdravljenje stekline ni zdravila, zato so vsa prizadevanja usmerjena v preprečevanje.