Semič v starih cajtih (320)

Trnova življenjska pot Jožeta Konde - Švarketa iz Praproč (1. del)

V dveh nadaljevanjih vam bom zaupal življenjsko pot mojega očeta in njegove štiri ''osvoboditve'':

»Moj oče Jože Konda je moral leta 1939 na služenje vojaškega roka v vojsko Kraljevine Jugoslavije v Subotico. S seboj je vzel razglednico Semiča in jo je pozneje pisal dekletu Slavki v Črmošnjice pri Stopičah. Želel je, da ga ne bi pozabila in ga počakala do njegove vrnitve domov.

Usoda pa mu je do uresničitve želje postavila na življenjsko pot mnoge ovire.

Aprila 1941 se je začela vojna, jugoslovanska vojska je kapitulirala in Jože je postal vojni ujetnik. Odpeljali so ga v Nemčijo. Na Bavarskem je moral delati na neki kmetiji. Kmalu ga je začelo osvajati domače dekle. Da bi se je ubranil, ji je zabrusil: »Rosi, du bist schmutzig!« (Rozi, ti si umazana!) in njene zaljubljenosti je bilo konec.

Je pa še istega leta dočakal »prvo« osvoboditev. Nemčija je takrat vračala vojne ujetnike z italijanskega zasedenega ozemlja. K Jožetovi vrnitvi je prispevala tudi prošnja, ki jo je njegov oče Ivan napisal Nemcem v nemški gotici.

Jože je potoval domov skozi Reko. Tam so ga zajeli Italijani in ga zaprli v taborišče za vojne ujetnike v Campo di Maggiore, kjer je ujetim jugoslovanskim častnikom kuhal hrano. Zaradi slabih razmer je obolel. Sorodnica Marija Kambič, ga je s pomočjo zvez spravila

iz taborišča k sebi v Ljubljano, kjer je bila lastnica palače Viktorija. To je bila njegova »druga« osvoboditev.

Kmalu ga je opazila domobranska policija in njen vodja Hacin ga je poslal v Nemčijo v delovno taborišče Karlsruhe.« (prihodnjič dalje)

Pa še komentar k objavljenima fotografijama: Razglednico Semiča je okrog leta 1939 založil Rudolf Brunskole, trgovec iz Semiča. Na fotografiji vidimo na levi v ospredju Ivanetičevo – Stoučkovo hišico, ki je stala na semiških stezinah nad današnjo čistilno napravo. Okrog leta1955 je hišica pogorela. Svetla lisa na sredini fotografje je Pešnga. To je ogromen nasip izkopanega materiala, ki je nastal ob izgradnji semiškega železniškega predora. Danes je Pešenga popolnoma porasla z akacijo in grmovjem.

Na drugi fotografiji je ista razglednica skenirana z druge strani. Jože jo je poslal dekletu mesec dni preden so ga Nemci poslali v ujetništvo.

Razglednico skrbno hranijo Jožetovi sinovi, kot dragocen spomin na očeta in mamo.

Nadaljevanje očetove življenjske zgodbe sledi v naslednji objavi.

Jože Konda, Vnanje Gorice pri ljubljani