Rdeči križ Slovenije v Gradcu obeležil častitljivo obletnico

Na današnji dan pred 80 leti so v Gradcu v Beli krajini na ustanovnem zboru znova vzpostavili Rdeči križ Slovenije (RKS), najstarejšo humanitarno organizacijo na svetu in tudi v Sloveniji. Petkov zbor članov v Kulturnem domu Gradac, kjer je tudi Muzej Rdečega križa Slovenije, je bil v prvi vrsti slavnostno obarvan, poleg razgibanega kulturnega programa sta ga zaznamovala še govor poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana in predsednice RKS mag. Ane Žerjal.

Korenine delovanja Rdečega križa na Slovenskem segajo v leto 1866, le tri leta po ustanovitvi organizacije Rdečega križa. Pred 158-imi leti je bilo na Kranjskem pod tedanjo Avstro-Ogrsko ustanovljeno prvo Žensko društvo za pomoč ranjenim in hudo bolnim vojakom, ki se mu je leta 1879 pridružilo še moško Domoljubno pomočno društvo deželno, se leta 1902 združilo z ženskim društvom in kot del avstro-ogrskega društva Rdečega križa delovalo do konca prve svetovne vojne.

Ana Žerjal se je v svojem govoru zahvalila Ivici Žnidaršič, ki bo v teh dneh praznovala 90. rojstni dan in je leta 1984 izdala knjigo O začetkih in razvoju RK pri nas. Gre za eno ključnih oseb na področju delovanja in razvoja Rdečega križa pri nas. "Zakaj to kratko obnavljanje zgodovine? Ker se včasih zdi, da ne pozabljamo le lastne zgodovine, ampak tudi načel in vrednot. In zato je pomembno in zame osebno polno simbolike, da smo danes tu, v Gradcu. Ne le, da je to kraj, ker je bil pred osemdesetimi leti ustanovni zbor in s tem ponovna vzpostavitev Rdečega križa Slovenije, ampak gre tudi za sedež Muzeja Rdečega križa Slovenije oz. kot so pred leti zapisali – muzeju slovenske humanitarnosti. Muzej, ki nas s številnimi zgodovinskimi predmeti in dokumenti spominja na naša načela – humanost, nepristranskost, nevtralnost, enotnost, prostovoljnost in univerzalnost," je dejala predsednica RKS.

Prav načela in vrednote so bile tisto, na kar se je v svojem govoru osredotočil slavnostni govornik, poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. Izpostavil je preplet načel med obema organizacijama, ki v veliki meri temeljita na prostovoljstvu, pomembni in kar prevečkrat spregledani vlogi Rdečega križa Slovenija kot prvega pomočnika javnim oblastem, izpostavil pa je tudi primere, ko so bili predani in srčni prostovoljci te humanitarne organizacije resnično nepogrešljivi. Šlo je za begunsko krizo, epidemijo covida-19 in lanskoletne katastrofalne poplave. Civilna zaščita in Rdeči križ Slovenije bosta tako skozi nepredvidljive viharje prihodnjih dni še naprej krmarila z ramo ob rami, si stala ob strani in bila vedno tam, ko bodo ljudje, sploh pa ranljive skupine, potrebovali našo pomoč.

Slavnostni del je lepo popestrila 23-letna študentka slovenščine in ruščine Natalija Šterk iz Otovca pri Črnomlju, ki je zbrane najprej očarala s čutno interpretacijo slovenske himne, postregla z avtorsko pesmijo Ljubezni zaklad in kasneje spomnila na zlate čase slovenske popevke s predelavo skladbe Kot nekdo, ki imel me bo rad zasedbe Pepel in kri. Natalija glasbeno šolo obiskuje dve leti, njen učitelj pa je glasbenik Andrej Bajuk.

Piko na i čudovitemu dogodku pa je postavila otroška folklorna skupina Mlinček Otroškega vrtca Metlika, kjer dajejo velik poudarek na ohranjanju kulturne dediščine in tako že predšolske otroke učijo ljudskih običajev, pesmi in plesov. Pod vodstvom vzgojiteljice Snježane Blaževič in ob glasbeni spremljavi vzgojitelja Roka Popoviča so v tradicionalnih belokranjskih lanenih oblačilih zapeli in zaplesali venček otroških ter tradicionalnih belokranjskih pesmi in plesov ter z odra odšli ob bučnem aplavzu.

Zbranim predstavnikom območnih združenj Rdečega križa Slovenije so bila ob zaključku slavnostnega dela podeljena še priznanja za izjemen prispevek na področju humanitarnega delovanja ob 80. obletnici ponovne vzpostavitve RKS.

Nadaljevanje zbora članov RKS je pod vodenjem delovnega predsedstva (predsednik Franci Strniša ter člana Marija Verbič in Matjaž Marinšek) potekalo v nekoliko bolj ustaljenih tirnicah, a s številnimi pomembnimi sklepi. Sprejeli so revidirano poročilo in letno poročilo o delu RKS za leto 2023, ki ju je predstavila generalna sekretarka RKS Cvetka Tomin.

Prav tako je bilo sprejeto poročilo o delu glavnega odbora RKS v letu 2023, ki ga je predstavila predsednica RKS Ana Žerjal ter poročilo o delu nadzornega odbora RKS v lanskem letu, ki ga je predstavila Tanja Razboršek Rehar.

Za članico glavnega odbora kot zastopnico Obalno-Kraške regije za preostalo mandatno obdobje 2023 – 2027 je bila izvoljena Marta Vrčon Komel. Sprejet je bil še letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem RKS in določena članarina za leto 2025 v višini 10 evrov.