Praktični vodnik za ljudi, ki bogatijo varovana območja in ohranjajo tradicijo

Kako projekte v varovanih območjih dobro izpeljati? Velikokrat slišimo skepticizem, da je vse prepovedano, da nobeni posegi niso dovoljeni, da so povsod le ovire in nasprotovanja, da se nič ne da – in še najbolj – da se tudi nič ne izplača. Pa je temu res tako? Tudi v Krajinskem parku Kolpa se ves čas srečujemo s podobnimi vprašanji. Iz naših izkušenj lahko rečemo, da temu seveda ni tako in večino projektov je mogoče izpeljati podobno kot zunaj zavarovanega območja. Res pa včasih stranke dobijo takšno razlago s strani uradnikov ali institucij, ki očitno svoje delo ne opravljajo dovolj vestno. Z angažmajem zaposlenih v KP Kolpa smo večkrat preusmerili tok postopkov z našimi razlagami in dokazovanji. – Ko je to smiselno in mogoče; ostaja pa seveda naše osnovno poslanstvo – da skrbimo za zaupano nam naravo.

Prav zaradi teh izkušenj smo se zelo razveselili vodnika, ki je izšel pred nekaj tedni in ga je pripravljal številčen tim strokovnjakov iz najrazličnejših področij. Spopadel se je s tem trdim orehom in dokazal, da slika le ni tako črna. Veliko stvari je dovoljenih, čeprav so včasih procedure res dolge in zahtevne. V priročniku je (doslej) obdelanih 12 tipičnih primerov in vsi so pripeljani do konca procedure. Nadaljevanje vodnika, ki ga obljubljajo avtorji, pa bo postreglo z novimi primeri. Prav zaradi te aktualnosti vodnik ni izšel v knjižni verziji, temveč je v elektronski obliki dostopen na naslovu: http://drustvo-podezelje.si/vodnik-varovanaobmocja . V priročniku lahko najdete prikaz postopkov pridobivanja upravnih dovoljenj za rekonstrukcijo nestanovanjskega objekta, objekta kulturne dediščine stavbo ki bo predana turistični rabi, novogradnjo hiše, novogradnjo hleva, zahtevnejše agromelioracije, gradnjo komunalne čistilne naprave, gozdne vlake, … obnovo tematske poti in celo razgledne ploščadi v krošnjah dreves... Kot rečeno: temeljito je obdelanih 12 primerov.

Priročnik je zasnovalo in pripravilo Društvo za razvoj slovenskega podeželja. Prispevke številnih avtorjev sta zbrala urednika mag. Vesna Erhart in dr. Luka Juvančič.

Da bo življenje v zavarovanem območju narave in bogatem z kulturno dediščino res prednost, ne pa nočna mora. Seveda skrb za naravno in kulturno dediščino še naprej ostajata, saj sicer kaj lahko izgubimo stvari na katere smo vsakodnevno tako ponosni. … in ta argument, ko je to prikladno tudi uporabimo.