Od danes naprej smo ponosni lastniki kvačkanega grba Občine Metlika

Od danes naprej smo ponosni lastniki kvačkanega grba Občine Metlika v velikosti 150 x 150 cm. Grb je del zbirke kvačkanih izdelkov, ki se poteguje za naslov Guinnessov rekord (postopek ocenjevanja še traja). V grb je okoli 90 ur dela vložila Tina Štukelj, Belokranjka, ki sicer živi v Domžalah. Z njo smo opravili intervju, ki ga lahko preberete spodaj.

Tina, kje se je začela zgodba tega grba?

"Jadranka Smiljić je idejni vodja tega velikega projekta Slovenija kvačka, v katerem smo nakvačkali grbe za vseh 212 slovenskih občin. Približno leto nazaj je prvič razširila to idejo in lani konec spomladi so se začele zbirati prijave za sodelovanje. Vsaka oseba naj bi nakvačkala grb ene občine, za kar naj bi potrebovala okoli 100 ur dela. Ideja se mi je najprej zdela res zelo velika, ampak ker zelo rada kvačkam, sem najprej poskusila C2C (od kota do kota) tehniko, in ko sem ugotovila, da mi zelo leži, sem se prijavila. Prijave so bile že kar nekaj časa odprte in želela sem delati belokranjski grb. Za metliški grb se še ni prijavila nobena kvačkarica, zato sem ga ustvarila jaz. V začetku septembra 2021 sem dobila načrte in velik paket preje, s 15. septembrom pa smo kvačkarice in 1 kvačkar po celi Sloveniji začeli s kvačkanjem naših grbov. Do konca decembra je bila večina grbov nakvačkanih, med njimi tudi metliški".

Kaj ti pomeni kvačkanje?

"Kvačkanje mi pomeni totalni odklop in meditacijo. Posebej v zadnjih dveh letih, ko smo se znašli sredi dela, šole in vrtcev od doma ter vseh omejitev in karanten, je bilo kvačkanje ob večerih tisto, ki mi je spraznilo glavo. Ukvarjam se z nevroznanostjo, aktivna sem na Medicinski fakulteti in Spominčici (Alzheimer Slovenija), še posebej na področju demence in kognitivnega upada (upada miselnih sposobnosti) in zanimivo mi je bilo, koliko znanstvenih raziskav pravzaprav potrjuje, kako dobro razna ročna dela, kot so kvačkanje, vezenje, pletenje, vplivajo na naše možgane. Naši možgani zapadejo v neko stanje, podobno meditaciji in marsikdo prizna, kako dobro se počuti po urici ali dveh kvačkanja in pletenja. Zavedam se, da je to precej manj moderno kot gledanje televizije in večkrat sem slišala opazko, da sem kot stara mama. Naše stare mame so dobro vedele, zakaj kvačkajo – zamotile so se ob dolgih večerih in ustvarile nekaj uporabnega (kapa za sina, hlače ali copatke za vnuke). In tudi jaz ponosno kvačkam ne glede na opazke in obsodbe".

Včasih so bila ročna dela res bolj razširjena…

"Ja, vrednost ročnih del je danes totalno podcenjena. Koliko babic, tet, prijateljic ustvarja lepe in uporabne izdelke, pa potem obležijo na dnu omare. Mi pa gremo v trgovino in kupimo nekaj brez duše. Sami sebi ubijamo kreativnost in jemljemo sposobnosti, da naredimo lepe in uporabne stvari sami. Kvačkanje in pletenje niso samo nogavice in kape ter ko prestopimo to, lahko nastanejo res lepi izdelki, ki se jih ne da kupiti, lahko ti jih pa nekdo naredi. Lani sem naredila hčerki ogromno odejo z motivom konja in kar nekaj okoliških otrok se je stiskalo pod njo in me spraševalo, če bi jo naredila tudi njim. Pa tudi za kvačkano torbico so me spraševali, kje bi jo kupili in me spraševali, če je to moje delo. Ljudje okoli mene že vedo, da kvačkam in velikokrat opazijo, da sem to jaz nakvačkala. In zanimivo, velikokrat rečejo, ko sem bila majhna/majhen, sem tudi jaz pletla, šivala, kvačkala, delala gobeline, in potem se žalostno zamislijo, zakaj tega ne delajo več.

Ročna dela niso tako popolno izdelana brez napak kot stvari, ki jih lahko kupimo v trgovini. Ampak prepričana sem, da se vsak lahko spomni kakšne kape, nogavic, šala iz otroštva, ki nam ga je naredila kakšna teta, babica, soseda, in ta spomin prebudi v nas prijetne občutke. Istočasno so se te osebe, ki so nam naredile ta izdelek, počutile dobro, ko so videle koliko nam pomeni. Danes pa kupimo prazno tkanino, prazno oblačilo, za katerega čez 1 mesec ali 1 leto sploh več ne bomo vedeli, da smo ga kdaj imeli. Super mi je, ko vidim, kako vedno več mladih išče nazaj to kreativnost in pomirjenost z izdelovanjem ročnih izdelkov. Na internetu, v raznih skupinah, kroži veliko čudovitih načrtov in enostavnih navodil, in res se lahko skoraj vsak iz svoje sobe, svojega naslanjača potopi v ta svet in prične ustvarjati.

Koliko lepega, prijetnega in uporabnega še lahko nakvačkamo in kako dobro se lahko vsi pri tem počutimo?"