Naredila sva ultra lahko letalo Luciole MC-30

V začetku januarja 2010 sem bil v Ljubljani. Oglasil sem se pri Janezu Videtiču in sva šla na kavo. Porinil mi je v roke rolo papirjev in pomenljivo dejal: »Izdelala bova letalo.« Jaz sem samo debelo gledal v razgrnjene papirje. Halo Janez, načrti so francoski. On pa na to, da to ni nič, saj zna francosko njegova hči Ana. Z Janezom sva se dogovorila, da jaz izdelam trup s kabino, spiner, blatnike in rezervoar, skratka vse kar je iz lesa in steklo plastike. On pa bo izdelal vse ostalo. S tako ohlapnim dogovorom in rolo papirjev sem se potem odpravil v Metliko.

Naj prej sem preštudiral načrt. Šlo je za leseno letalo francoskega konstruktorja Michaela Colombana, Lucilole MC-30. Letalo je res miniaturno, saj čez krila meri borih 6,9 m, dolgo pa je 4,9 m. Teža letala naj ne bi presegla 100 Kg in s pilotom ne 200 Kg. Ta bo še huda, sem si mislil. Po duši sem še vedno modelar, zato malo večji model ne bo večja ovira.

Lotil sem se izdelave kalupa za trup. Na kalup sem potem prenesel oznake mere in oznake iz načrta. Tale Michael je imel prav poseben način kotiranja in sem rabil kar nekaj časa, da sem se mu privadil. Vmes je kakšno nerazumljivost rešila Janezova Ana, pa je šlo. Z Janezom sva se slišala le občasno, kajti on je zbiral material. Na srečo sem imel platna še dovolj, ki mi je ostalo, ko sem obnavljal Trenerja in vsaj tega ne bo treba kupiti.

Medtem mi je Janez pripeljal ves potreben material, vezane plošče, letvice, nekaj ploščic karbona, cevke iz durala in epoksi lepilo. Najprej sem se lotil bočnih sten trupa. Mila zima mi je omogočala, da sem lahko delal skoraj vsak dan. Trup sem končal do konca aprila in tehtal je, surov, nekaj čez 10 Kg. Potem so bile temperature že ugodne za poliester. Izdelal sem pokrov motorja, rezervoar, blatnike, kapico kabine in spiner. Najprej model iz stirodurja, potem negativ in nato končni izdelek. Postopki so se kar vlekli. Največ časa sem porabil za rezervoar. Janez je hotel čim večjega in nazadnje je meritev pokazala 35 litrov. Na žalost sva ga kasneje zavrgla, ker je nekje puščal, pa tudi poliester ni najbolj primeren. Izkušnje drugih tudi nekaj veljajo. Janez je potem izdelal kovinskega in vse je bilo kot je treba.

Nato sem se lotil kabine. Ta mi je pošteno pila kri. Okvir je iz 10 mm cevk samo znetan. Potem je na okvir prilepljena leksan folija s kapico na vrhu. Vse mora biti močno, saj mora kabina vzdržati 200 Km/uro. Potem je bilo treba vgraditi še okovje za odpiranje in zapiranje.

Janez je v Ljubljani medtem izdelal smerno krmilo in višinski stabilizator. Izdelal je tudi oba krila. Največji uspeh je bil krivljenje špera za torzijski nos kril.

Dela so se zavlekla čez vse poletje do pozne jeseni. Potrebno je bilo izdelati še podvozje, Janez je kolesa dobil kar iz mini motorja, saj imajo kolesa že vgrajene zavore in tudi težka niso. Nosilec koles je narejen iz steklene tkanine. Obliko je dobil z vložki izbrušenega stirodurja. Vse to sem na koncu še prevlekel s stekleno tkanino in prilepil z epoksi smolo.

Moje delo v Metliki je bilo zaenkrat končano. Trup je bilo potrebno preseliti v Ljubljano, kjer bo Janez vgradil še komande in motor.

Vpetje kril v trup nama je povzročalo nemalo težav. Meni to ni najbolje uspelo. Janez je to s svojimi prijatelji uspešno rešil. Sestavljanje letala je zdaj mala malica. Ampak malenkosti je bilo še tisoč. Potem je bila potrebna še ena selitev v Metliko. Oblekel sem z platnom Cicionite, trup, smerno krmilo, višinsko krmilo in flape. Trup sem nato laminiral s stekleno tkanino 50 mg. Epoksi se je lepo razlival in nanašal. Po končanih delih se sploh ni poznalo, da je trup laminiran.

Po načrtu je predvidena vgradnja motorja Brigs& Straton moči 25-30 KM. Toda motor potrebuje kar nekaj predelav, da bi postal letalski. Janez je potem v Italiji izbrskal pravi letalski motor Mosler CB 40. Motor je pravi letalski, izproban in trpežen štiritaktni bokser, kar nekoliko spremeni nos letala.

Potrebna je bila nova havba in drugačen spiner. Janez je to uspešno naredil in vse je štimalo kot mora biti. Potem je še stehtal letalo in prekontroliral težišče. Vse je bilo v skladu z načrtom.

Potem pa se je ustavilo. Janez je med tem šel v penzijon. Rekel sem si, zdaj pa bo šlo vse hitreje. Toda Janez je vsak lep dan izkoristil za jadranje s svojim LAK-12 in z njim prekrižaril pol Evrope. Luciole je tako samevala v kotu njegove delavnice.

Tu bi se zgodba lahko končala, toda v jesenii leta 2014 me je Janez poklical: »Pobarvala bova Luciole«. Prišel sem k njemu v Ljubljano in v enem dnevu sva nanesla prajmer. Vse je potekalo brez problemov. On je potem še ves mesec brusil in kital manjše nepravilnosti in potem konec jeseni dokončno pobarval letalo.

Zdaj bi lahko letalo končno spravila v zrak. Ni bilo prave volje za to. Vse skupaj sva preložila v leto 2015. Toda Janez je vse leto jadral. V sredini novembra me je poklical. »Pridi v Novo mesto, bova letela«. In sem šel. Na prikolici je pripeljal Luciole in na letališču v Prečni sva jo hitro sestavila. Potem se je vozil gor in dol po letališki stezi. Sonce je zašlo in letalo sva pospravila v hangar. Polet sva preložila za nek drug dan.

Blaga jesen je omogočala letenje do novega leta. Konec leta me Janez spet pokliče: »Čez deset minut bom pri tebi«. Pograbim aparat in se napotim na bližnji hribček ob naši ulici. V daljavi sem že slišal enakomerno brnenje motorja. Janez je napravil dva kroga okoli hiše in se odpeljal nazaj v Novo mesto. Končno sem dočakal tudi to, da sem videl Luciol kako leti.

Kasneje sva se slišala po telefonu. Janezovo navdušenje je bilo neizmerno, moje pa tudi. Minilo je sicer 5 let, odkar sva začela delati letalo, toda končni rezultat je tu, lepo majhno ultra lahko letalo. Poleg mene je stal moj sosed, prav tako Janez, z odprtimi usti in rekel: »Pa res leti.« Vsa zafrkancija mojih sosedov je bila tako pozabljena. Ali ste že slišali kdaj, da sedemdeset letniki delajo letala? Jaz ne.

Juš, hvala za to zgodbo! Na Odeonu menimo, da je zgodba polna pozitivnega optimizma in zgled za marsikoga. Primerna za začetek novega leta, leta, polnega novih izzivov in priložnosti.