Na SŠ Črnomelj želijo z novim programom orati ledino

Čeprav so bili rezultati vpisa za prihodnje šolsko leto vse prej kot spodbudni in tudi poskus z novim programom ekonomski tehnik ni uspel, na Srednji šoli Črnomelj niso vrgli puške v koruzo. Prav nasprotno. Z ambicioznim pogledom v prihodnost so se lotili snovanja novega šolskega programa – umetna inteligenca.

Če so prejšnje stoletje zaznamovale vede, kot so elektrotehnika, strojništvo in jedrska tehnika, bo to stoletje po mnenju strokovnjakov zaznamovala umetna inteligenca, ki je v zadnjih letih dobila velik zagon. Področij uporabe umetne inteligence je namreč ogromno. Zagotovo so najbolj znani primeri spletne trgovine, kjer umetna inteligenca določa, kaj vidite na ekranu. Potem so tu medicina, molekularna biologija in farmacija. In če smo se o elektrotehniki in strojništvu precej naučili v šoli, za umetno inteligenco tega trenutno ne moremo reči, saj znanje o njej in njeni uporabi na slušatelje tipično prenašajo samo na izbranih fakultetah, v šolah pa ga, razen redkih izjem, tako rekoč ni. Na Srednji šoli Črnomelj bi želeli to spremeniti. Po besedah v.d. ravnatelja Zvonka Ivanušiča so se povezali s fakulteto za računalništvo in informatiko, kjer pod vodstvom dr. Blaža Zupana oblikujejo izobraževalni projekt o umetni inteligenci za osnovne in srednje šole. Sestali so se tudi z ministrom brez resorja Markom Borisom Andrijaničem, pristojnim za digitalno preobrazbo. Navdih so dobili tudi ob obisku srednje šole v hrvaškem mestu Novska, kjer so uvedli učni program programiranja iger, ki z razliko od klasičnih programov, kot je denimo gimnazija, beleži izjemen vpis. »Tehtali smo, ali bi ta program kar kupili, na koncu pa je prevladalo mnenje, da gremo v program umetna inteligenca,« je povedal Ivanušič, ki pravi, da si želijo določene vsebine tega programa vključiti že v kurikulum za prihodnje šolsko leto, samostojen program umetna inteligenca pa bi radi uvedli v šolskem letu 2023/24.

»Od nas samih je odvisno ali nam bo to uspelo ali ne. Na žalost se ovire v našem belokranjskem okolju postavljajo, ampak če imaš voljo in cilje je to možno izpeljati. Zadeva lahko uspe samo v primeru, če mi to želimo, če to želi gospodarstvo,« je prepričan Ivanušič. Programa umetne inteligence doslej v Sloveniji ni razvila še nobena srednja šola in v Črnomlju si želijo na tem področju orati ledino. Po besedah Ivanušiča je pomembno tudi dejstvo, da so za to področje v Evropski uniji namenjena znatna finančna sredstva.

»Pomembno je samo to ali bomo prepričali deležnike v naš projekt. Zaenkrat si predvsem želimo pridobiti povratne informacije, ali si ta program v Beli krajini želimo ali ne. Zakaj ne bi bili v Beli krajini na nekaterih področjih nekoliko boljši od ostale Slovenije,« še pravi Ivanušič.