Marko Račič

Na današnji dan leta 1920 se je v Adlešičih rodil Marko Račič, specialist za tek na 100, 200 in 400 metrov. Tekmoval je tudi v štafetah 4x100 in 4x400 metrov.

Čeprav v svoji tekmovalni karieri ni dosegal odmevnejših mednarodnih rezultatov – na olimpijskih igrah v Londonu leta 1948 se je uvrstil v četrtfinale teka na 400 metrov in zadovoljil svoje apetite -, pa bo s svojim prispevkom kot selektor jugoslovanske ženske atletske reprezentance, športni funkcionar, statistik in publicist v zgodovini slovenskega športa nedvomno ostal zapisan z velikimi sijočimi črkami.

Račič je častni član Atletske zveze Slovenije, prejemnik Bloudkove nagrade, prvi Slovenec, ki je dobil zlato značko Evropske atletske zveze, in dobitnik mednarodnega olimpijskega priznanja za svoj prispevek v amaterskem športu.

Pravi, da je bilo dobrih plati vrhunskega športa v njegovih tekmovalnih dneh več kot slabih. "Kot vrhunski športniki smo lahko odpotovali v tujino in videli še kaj drugega kot Jugoslavijo. Poleg tega sem se v športu našel. Kot otrok sem bil namreč precej zadržan in sramežljiv, zaradi uspehov pa so me častili in to mi je dajalo neko zadovoljstvo."

Svojih verjetno zadnjih olimpijskih iger se je udeležil leta 2012 v Londonu, kjer si je v družbi olimpionika Mira Cerarja kot častni gost ogledal oba teniška finala in tekmovanje v metu kladiva, kjer je Primož Kozmus osvojil srebrno medaljo.

Zakaj ravno to tekmovanje? "Zato, ker sem si že leta 1948, ko sem prvič nastopil na olimpijskih igrah, tudi te so bile v Londonu, ogledal prav tekmo v metu kladiva in tudi tu smo, takrat še kot Jugoslovani, osvojili srebrno medaljo. Hrvat Ivan Gubijan iz vojaškega atletskega kluba Partizan je bil zaslužen zanjo," se spominja kleni atlet.

Pravi, da je recept za dolgo in kakovostno življenje to, da živi povsem običajno življenje. V ničemer ne pretirava, uživa tisto, kar mu diktira želodec, zahvaliti pa se ima tudi dobrim genom. Tudi oče je doživel pozno starost, enako velja za brata in sestro. Razen sladkosnednosti v mladosti posebnih razvad ni nikoli imel.

Vse življenje je upošteval nasvet predavatelja fiziologije na DIF-u v Beogradu dr. Anastasijevića, ki je študentom svetoval, naj sledijo zakonu srednje obremenitve. To pomeni, da ne smemo pretiravati, ne smemo pa niti zabušavati. "To se mi zdi kar dober nasvet," pravi Račič.