Maja Čibej: UI nas ne bo ogrozila, če jo bomo znali pravilno uporabiti

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) sta danes na Brdu pri Kranju pripravila 5. nacionalno konferenco Industrija prihodnosti, tokrat z naslovom Človek, srce industrije. Kot je poudaril minister Matjaž Han, je treba zaposlene postaviti v prvo vrsto, jih ceniti in vlagati vanje. Opozoril je, da se moramo vrednosti človeškega kapitala v času, ko se soočamo s pomanjkanjem delovne sile, še toliko bolj zavedati. Poudaril je, da je človek tudi v prednosti pred umetno inteligenco, saj razmišlja izven okvirjev, prav to pa nujno potrebujemo, če se želimo spopadati z izzivi današnjega časa.

Kako naj se podjetja v obdobju digitalne in zelene transformacije prilagajajo človekovim potrebam, kako naj ustvarijo zdravo delovno okolje in kako naj spodbujajo rast ter blaginjo posameznikov, so bile tudi osrednje teme nacionalne konference.

Generalni direktor direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo Jernej Salecl je, kot so po zaključku konference sporočili iz GZS, povedal, da vstopamo v čas največjih sprememb svetovne ekonomije v človeški zgodovini. Koraki, ki jih bomo začrtali zdaj za naslednjih deset let, pa bodo odločali o tem, kdo bodo zmagovalci in kdo poraženci.

Če želimo doseči dodano vrednost 100.000 evrov do leta 2030, jo je treba v naslednjih sedmih letih praktično podvojiti, je dejal Salecl, ki je prepričan, da smo sposobni to doseči, je pa potrebna nova miselnost, saj se bo morala industrija preleviti iz kompetentnega in zanesljivega dobavitelja v inovativnega in trajnostnega razvojnika. Za to so potrebni stabilno poslovno okolje, ugodna davčna politika, finančna sredstva za raziskave, razvoj in inovacije ter izobraženi zaposleni.

Tekstilna industrija se sooča z izzivom avtomatizacije

V okviru konference sta potekali tudi dve okrogli mizi. Na okrogli mizi o človeku kot uporabniku, je sodelovala tudi izvršna direktorica metliške Beti Maja Čibej. Kot je dejala, jim sodobna tehnologija omogoča, da se lahko bolj približajo svojim poslovnim partnerjem. Kot ključno je izpostavila pomen zaupanja: »Ko to vzpostaviš, zaokrožijo tudi povratne informacije,« je poudarila. V Beti so po njenih besedah določene procese že robotizirali. Se pa v tekstilni industriji soočajo z izzivom avtomatizacije dela, saj je globalno še vedno zelo veliko delavcev, ki opravila izvajajo brez avtomatizacije, rešitev po meri (angl.: custom made) pa je zelo malo. Človeški kapital je po mnenju izvršne direktorice Beti tisti dejavnik, ki pojasni, zakaj nekatere države uspejo bolj dvigniti svojo dodano vrednost. Verjame, da nas umetna inteligenca ne bo ogrozila, če jo bomo znali uporabiti za dober namen. »Bodimo srce,« je dodala.

Na okrogli mizi o človeku kot delu industrije pa so se strinjali, da je strah glede tega, da bi se stara delovna mesta ukinjala čez noč, odveč. Ne bo šlo za revolucijo, temveč za evolucijo. Se je pa treba vsak dan učiti in pridobivati nove kompetence. Umetno inteligenco je treba čim bolj smiselno uporabiti, a biti pri tem previden, so ocenili.