Kolpa pri Primostku čista, a kopanje še vedno odsvetujejo

Potem ko so 2. junija, dva tedna pred začetkom kopalne sezone, v Kolpi na Primostku odkrili povišane vrednosti fekalnih bakterij, so bile njihove vrednosti pri naslednjih merjenjih spet daleč pod dovoljeno mejo. Toda Arso kopanje še vedno odsvetuje zaradi slabših rezultatov v zadnjih štirih letih, piše novinarka Dragana Stanković v današnjem Dnevniku.

V začetku junija je ljubitelje Kolpe presenetil podatek, da je na priljubljenem kopališču na Primostku kopalna voda onesnažena s fekalijami. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arsko) na tistem delu Kolpe odsvetuje kopanje. In četudi sta naslednji merjenji pokazali, da vsebnost bakterij, ki kažejo na onesnaženost s fekalijami, ni več povišana, opozorilo ostaja. Reko Kolpa na Primostku je tako edina od 47 naravnih kopalnih voda v Sloveniji, kjer kopanje odsvetujejo. Toda kot je za Dnevnik poudaril Darko Mehikić iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, odsvetovano kopanje ni posledica junijske meritve, ko je očitno šlo za neki enkratni izpust, pač pa rezultatov iz zadnjih štirih let. »Evropski pravni red določa, da če je voda po meritvah zadnjih štirih let slaba, mora Arso ukrepati in bodisi odsvetovati bodisi prepovedati kopanje. Hkrati je treba sprejeti ukrepe, da se slabo stanje kopalne vode odpravi,« dodaja Mehikić.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano spremlja kakovost vode na celinskih vodah od srtedine junija do konca avgusta. Kot že vrsto let so bile odlične kopalne vode na kar pet lokacijah na Kolpi, medtem ko se je Kolpa na Primostku, kjer kakovost kopalne vode spremljajo od leta 2009, večinoma gibala med dobrim in zadostnim, v zadnjih štirih letih pa ne dosega več predpisanih standardov in je razvrščena v kategorijo slabe kakovosti, so zapisali pri Arsu. »Kolpa na Primostku je bila v zadnjih letih vedno nekoliko slabša kot na drugih merilnih mestih, a spet ne bistveno, razen pri merjenju leta 2020. To je bilo edino povišanje, ki pa nam je pokvarilo povprečje,« je za časnik povedal metliški župan Darko Zevnik.

Drugega junija je vzorčenje na merilnem mestu Primostek - stopnice pokazalo, da količine intestinalnih enterokokov v vodi močno presegajo mejne vrednosti. Če je torej meja pri 400 enotah na 100 mililitrov, so v vzorcu izmerili kar 640 enot, medtem ko je vsebnost bakterije E. coli, ki prav tako kaže na prisotnost fekalij v vodi, krepko pod mejno vrednostjo. Pri zadnjih dveh merjenjih 7. in 20. Junija je bila vrednost intestinalnih bakterij v vodi 60 oziroma 31 enot na 100 mililitrov, torej močno pod mejno vrednostjo. Podobno je bilo tudi pri spomladanskih merjenjih.

Vlada je tako v skladu z evropsko direktivo za kopalno območje Primostka sprejela program ukrepov, ki med drugim določa dokončno ureditev komunalne infrastrukture na Primostku in v Podzemlju, nadzor morebitnih nelegalnih izpustov odpadnih voda na vplivnem in prispevnem območju ter nadzor nad odvajanjem in čiščenjem odpadnih komunalnih voda v razpršeni poselitvi, kjer morajo lastniki objektov zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode z vgradnjo male komunalne čistilne naprave zgraditvijo nepretočne greznice.

Zevnik ne želi ugibati, kaj se je zgodilo, da se je kakovost vode pri zadnjem merjenju tako drastično poslabšala. Občina Metlika ima že pripravljene projekte za čistilno napravo Primostek, čakajo le še na odgovor ministrstva za okolje in prostor. Če bo pozitiven, bodo po županovih besedah prihodnje leto začeli z gradnjo kanalizacijskega sistema. V Načrtu je tudi povezava naselja Zemelj s čistilno napravo v Podzemlju iter naselja Klošter s čistilno napravo v Gradcu. Ali to pomeni, da po zgraditvi kanalizacijskih sistemov težav s kopalnimi vodami ne bo več, pa Zevnik z gotovostjo ne more trditi.