Knjižnica kot duša občine

"Soba brez knjig je podobna telesu brez duše," je že v času pred našim štetjem dejal rimski državnik in filozof, Mark Tulij Cicero. Tega smo se zavedali tudi v Semiču in že leta 1974 osnovali Krajevno knjižnico Semič, ki bo letos praznovala 50-letnico organizirane knjižnične dejavnosti. Od leta 2008 v sodobnih prostorih Kulturnega centra Semič predstavlja dušo naše občine.

Knjiga pa je bila naša sopotnica že veliko let prej. 1. maja 1882 je bila v središču Semiča, v paviljonu Severjeve hiše (danes Štrumbljeve), ustanovljena narodna čitalnica kot četrta v Beli krajini. Njena naslednica je bila farna knjižnica, ki smo jo dobili leta 1903. Po drugi svetovni vojni se je to področje začelo urejati z ustanovitvijo ljudskih knjižnic in tako je 19. januarja 1962 začela delovati Občinska matična knjižnica Črnomelj. Vse od leta 1967 jo je vodila Lea Grabrijan, prejemnica Čopove diplome. Leta 1974 se je Občinska matična knjižnica Črnomelj združila z današnjim Zavodom za izobraževanje in kulturo Črnomelj, ki je začel razvijati mrežo izposojevališč. Tako smo tudi v Semiču leta 1974, v prostorih takratnega Krajevnega urada Semič (danes Štefanov trg 4), dobili svojo krajevno knjižnico, ki od tedaj neprekinjeno deluje že 50 let. Sprva jo je vodil Leopold Marinček, nato pa Mirjana Šutej in Albina Simonič. V tem času je knjižnica zamenjala nekaj lokacij. Ko smo leta 1994 postali samostojna občina, se je preselila na podstrešje takratnega Kulturnega doma Semič, leta 2000 nazaj v nekdanje prostore krajevnega urada, leta 2008, ko je bil dograjen Kulturni center Semič, pa je svoje trajno mesto dobila v nadstropju le-tega (povzeto po biltenu ob 40-letnici Krajevne knjižnice Semič, leta 2014).

Sodoben prostor in prijetni kotički v njem nudijo številne možnosti za dodatne dejavnosti, ki so nam na razpolago. Lahko se pohvalimo z vzpostavitvijo novosti v belokranjskem merilu: paketnika, ki omogoča brezkontaktni prevzem in oddajo knjižničnega gradiva ter knjižnico starih, avtohtonih semen. Veseli nas, da število članov vztrajno raste in da so med njimi tudi najmlajši »knjižni moljčki« ki bodo kljub neštetim drugim možnostim radi vzeli knjigo v roke in črpali iz neusahljivega vira znanja – knjige. Naša knjižnica pomembno prispeva h kulturnemu utripu kraja in želimo si, da bi bila še naprej duša naše skupnosti.