Klopov letos bistveno več, v ZD Črnomelj pozivajo k zaščiti

Število klopov, ki lahko prenašajo smrtonosne bolezni, je letos neobičajno veliko in visoko nad povprečjem, so še neuradne ugotovitve monitoringa klopov v Sloveniji. Te namreč kažejo, da je klopov letos vsaj za polovico več kot lani. Še posebej zaskrbljujoče pa je, da je več tudi klopov, ki prenašajo klopni meningoencefalitis (KME) in lymsko boreliozo.

V različnih zdravstvenih domovih po državi potekajo akcije cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da cepljenje predstavlja najučinkovitejšo zaščito proti tej bolezni. Priporočljivo ga je opraviti v zimskih mesecih, da dosežemo zaščito pred začetkom sezone aktivnosti klopov v toplejših mesecih. Če začnemo s cepljenjem kasneje, denimo v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles.

Cepljenje proti KME je priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta, ki živijo ali predvidevajo aktivnosti na območju, kjer se pojavlja KME. Od leta 2019 je v Sloveniji v program cepljenja uvedeno cepljenje odraslih in otrok proti KME, in sicer za otroke po dopolnjenem enem letu starosti ter odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let starosti. Cepljenje za to skupino se opravi s tremi odmerki cepiva, ki se plačajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Cepljenje pripada tudi zamudnikom, med te sodijo otroci, rojeni leta 2016 ali kasneje ter odrasli, ki so dopolnili 49 let v letu 2019 ali kasneje in še niso prejeli treh odmerkov v breme zavarovanja, so zapisali na NIJZ.

V Sloveniji je cepivo, ki je na voljo, zelo učinkovito in varno, je za STA dejala Nadja Šinkovec Zorko z NIJZ. Poudarila je, da je cepljenje smiselno in priporočljivo še posebej za tiste, ki se radi gibljejo v naravi. "Kljub temu se moramo zavedati, da lahko klopa, ki nas lahko okuži, dobimo tudi na domačem vrtu," je dejala. Ker je bolezen virusna, specifičnega zdravljenja zanjo ni. "Lajšamo lahko le simptome in nudimo podporno terapijo prizadetim organskim sistemom. Zato je preventiva pri tej bolezni še toliko bolj pomembna," je poudarila.

Cene cepljenja se po zdravstvenih ustanovah precej razlikujejo. V Zdravstvenem domu (ZD) Metlika je potrebno odšteti 34 evrov, v ZD Črnomelj se lahko osebe cepijo po ceni 26 evrov. V črnomaljskem cepilnem centru cepijo tudi tiste, ki nimajo tam izbranega osebnega zdravnika. Potrebno je le poklicati na 07 30 61 727 v času delovnika in se naročiti.

Potek bolezni

KME je resna virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa, pa tudi z vnosom nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov narejenih iz mleka kužne živine. Prvi znaki bolezni se lahko pojavijo sedem do 14 dni po okužbi. Prvo obdobje bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo in glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja okrog osem dni. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, kar lahko pušča dolgotrajne posledice (glavobol, utrujenost, motnje zbranosti, motnje spomina), včasih tudi trajne ohromitve (pet odstotkov) ali celo smrt (en odstotek), so navedli na NIJZ.

Kot so zapisali na NIJZ, se je pojavnost KME sicer zlasti po letu 2014 začela manjšati. V 9-letnem obdobju od 2014 do 2022 so zabeležili povprečno okoli 110 prijav KME letno. V letu 2022 so prejeli 124 prijav obolenja, lani pa 62. Delež cepljenih oseb je nizek. Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, najpogosteje pa obolevajo osebe, stare med 55 in 64 let. Pri starejših bolezen v povprečju tudi težje poteka in pogosteje pušča trajne posledice.

Preventivna zaščita

Poleg cepljenja so pomembni tudi drugi zaščitni ukrepi, so poudarili na NIJZ. Če je mogoče, se izogibamo endemičnim območjem, sicer pa je pomembna zaščita pred vbodom klopa. Na sprehodih in izletih v naravo se zaščitimo s svetlimi oblačili, ki pokrijejo čim več kože (dolge hlače, dolgi rokavi, stisnjeni na zapestjih in gležnjih) in zaprtimi čevlji. Na izpostavljeno kožo nanesemo repelent, ki z vonjem odganja klope, na oblačila pa permetrin. Po vrnitvi s sprehoda natančno pregledamo vso kožo, predvsem mehke predele, tudi lasišče in morebitne prisesane klope čim prej odstranimo.

"Klopni meningoencefalitis se na človeka ponavadi prenese zelo hitro po vbodu klopa, že v nekaj minutah," je opozorila Šinkovec Zorko. Z odstranitvijo klopa v prvih 24 urah zelo zmanjšamo tudi tveganje za pojav lymske borelioze, ki je prav tako bolezen, ki se na človeka prenese z vbodom okuženega klopa.