Jurjevanje skozi čas, jurjevsko drevo

Črnomaljski trg je bil za čas festivala leta 1939 popolnoma zaseden. Zbranih je bilo več tisoč gledalcev! Program je zajemal vrsto različnih folklornih običajev iz celotne Bele krajine. Pod vodstvom vodje folklornega inštituta g. Franceta Marolta so nastopale posamezne skupine v narodnih nošah.
Črnomaljci so pokazali zelenega Jurija, črnomaljsko kolo in most. Metličani so zavirali metliško kolo ter prikazali most, rešetca in turn. Živahno je bilo tudi adlešičko kolo, svojevrstne kresnice in starotrško kolo. Nastopajoči so ubrano prepevali in pokazali, kako bogat zaklad narodnih melodij in napevov imajo ohranjenih v Beli krajini.

Številne skupine Belokranjcev so prikazovale narodne igre, plese in običaje, ki so bili iskren narodni izraz ljudske izumirajoče umetnosti. Večina gledalcev se je zavedala, da igre niso le zgolj za zabavo, zato jim je z zanimanjem sledila.

V času festivala je potekal tudi češnjev sejem v ljudski šoli, po končani prireditvi pa je sledila ljudska veselica ob igranju poštarske godbe. Ko je poletno sonce zašlo, so obiskovalci Črnomelj zapustili precej glasni, kar je menda bila zasluga belokranjskih vin, kot so poročali mediji.

Padlo je tudi nekaj kritik na račun nediscipliniranih gledalcev, ki niso ubogali rediteljev. Raje so se prerekali z reditelji, kot da bi spremljali igre in plese. Kritiki so opomnili tudi na problem objestnih voznikov, ki so med samo prireditvijo vozili skozi trg, ki je bil za vse obiskovalce sicer pretesen. Kljub temu je bil prvi belokranjski praznik zelo uspešen! Gostje so odhajali z lepimi vtisi in odločeni, da se bodo vrnili v ta lepi košček slovenske zemlje

Foto: Ivan Pirnat - Moški nosijo jurjevsko drevo.