Hiša na viniškem placu, ki je ni več

Bliža se je tradicionalni belokranjski praznik jurjevo (24. april). Ena naših najstarejših fotografij, ki dokumentira ljudski običaj obhoda zelenega Jurija po vasi, je iz leta 1912 iz Vinice. Jurjaše je fotografiral Rudolf Persetič, po domače Rusov iz Vinice.
Jako zanimiva pa je tudi zgodba hiške, pred katero so jurjaši.

Kot pravi Mirko Mihelič, je to bila najmanjša hiša na viniškem placu in na sploh najbolj utesnjena viniška hiša, nobena druga ni imela tako malo prostora do sosedov. Na prvi fotografiji vidimo levo zid Karinove hiše, na drugi strani (in drugi fotografiji) je nanjo pritiskala Kramarjeva, pozneje Kravosova hiša, pred njo pa je bil viniški plac. Hiški na placu se je reklo po domače Babčeva oz. »Pri Babcu«, priimek pri hiši je bil Benetič.

Tu je bila trgovinica, kar se vidi tudi po vratih in desnem oknu na prvi fotografiji. Babec je prodajal le osnovne potrebščine, kot so sol, sladkor, moka ..., pritovoril jih je s konjem iz Karlovca ob petkih. Hleva zanj seveda ni mogel imeti ob hiši, imel ga je nasproti kapelice sv. Florjana. Tako je bilo tudi še leta 1919, torej za časa t. i. viniške "bune".

Pozneje so Babci hišo prodali viniški občini in ta je v njej uredila občinske urade, sem se je hodilo volit, tu je bil občinski arhiv ... Ob začetku 2. sv. vojne so si jo prisvojili Italijani, potem so se tu namestili partizani in zato so se Nemci pozneje znesli nad hišo tako, da so raztresli arhiv po hiši in vse skupaj zažgali. Mirko Mihelič še zdaj živo pripoveduje, kako sta sredi belega dne gorela hiška in z njo ves viniški arhiv.

Na povojni fotografiji viniškega placa iz leta 1950 spominja na nekdanjo Babčevo hišo oz. viniško občino samo še zid pred Karinovo hišo. Zdaj je na mestu te hiške parkirišče – za tri avtomobile, lahko tudi nemške!