Gabriel Lumbar - Gabi; 4. del - vizionar
Zanimivo je, da so se prvi poskusni električni avtomobili pojavili že konec devetnajstega stoletja. Takrat še ni bilo v uporabi motorjev na notranje izgorevanje, zato je bil pogon vozil z elektromotorjem naravna izbira smeri razvoja. Potem so po uvedbi bencinskih motorjev, predvsem zaradi problemov s hranjenjem električne energije, malo izginili v pozabo in se na tem področju razvoja do energetske krize leta 1973 ni kaj dosti delovalo. Šele ta kriza je za kratek čas po svetu zopet povzročila zanimanje za električne avtomobile. Vendar tehnološki razvoj še ni ponudil toliko novih rešitev, da bi se lahko izdelovalo električne avtomobile za splošno vsakdanjo uporabo. Motorji so bili še veliki in težki, največji problem pa so predstavljale velike in težke baterije. Šele po letu 2000 z uporabo Litijeve baterije in visokih cen goriva so nastali pogoji, da so postali električni avtomobili zopet interesantni. Veliko svetovnih vlad je začelo ponujati subvencije in davčne olajšave za razvoj in proizvodnjo električnih avtomobilov z namenom oživitve trga in s tem prehod z avtomobilov, ki uporabljajo fosilna goriva, na električne avtomobile. Je pa trenutno trg še vedno malo omejen zaradi sorazmerno majhne proizvodnje proizvajalcev baterij, saj je povpraševanje z drugih področij uporabe baterij še zelo veliko. Električne baterije so tudi še sorazmerno drage, težke, potrebujejo veliko energije in drugih sredstev za izdelavo. Imajo omejeno življenjsko dobo. Prav tako je čas polnjenja dolg, čeprav obstajajo tudi že hitri polnilniki (30 minut). Se pa na tem področju razvoj intenzivno dogaja, s tem pa električni avtomobili postajajo vse bolj dostopni.
Čeprav so se električni avtomobili v zgodovini avtomobilske industrije pojavili že nekajkrat jim nikoli ni uspelo skonstruirati tak avtomobil, da bi bil tudi tržno zanimiv. Šele leta 2008, kakšno naključje, to je ravno leto smrti Gabrijela Lumbarja, ki pa je že pred več kot trideset let razvil uporabno vozilo, ki je uporabljalo pogon na električno energijo, je Ameriško podjetje Tesla predstavilo svoj prvi električni avtomobil, ki je bil obenem prvi pravi športni avtomobil, ki za pogon namesto bencina uporablja elektriko. S tem se je v svetu končno pojavilo veliko zanimanje za ta avtomobil kar je spodbudilo tudi druge proizvajalce, da v svojo ponudbo vključijo tudi električna vozila. Tako so tudi Peugeot, Citroën, Mitsubishi in tudi še drugi, na trg stopili s svojimi modeli.
Električni avto se je, kljub zgoraj omenjenim omejitvam, prijel predvsem kot posledica večje odzivnosti in občutljivosti ljudi na ekološka vprašanja, saj električni avtomobil odlikujejo predvsem lastnosti, da le ti ne izpuščajo škodljivih plinov in s tem bistveno prispevajo k čistejšemu okolju. Pomembna pa je tudi tihost pogonskih elektromotorjev, saj električni avtomobili ne oddajajo skorajda nikakršnega zvoka.
Vse te probleme z baterijami, navorom, kapaciteto polnjenja, je poznal in reševal že v začetku sedemdesetih tudi Gabi. Gabi je namreč imel že leta 1968 narejen prototip avtomobila, trikolesnik z malo litražnim motorjem na notranje izgorevanje, ki je imel na sto kilometrov le liter in pol porabe bencina. Na tej osnovi je Gabi v letih, ko se je šele rodila podobna, kot Gabi, izumiteljska duša, celemu svetu znan Elon Reeves Musk, poskušal izdelati prvega hibrida na svetu. Torej avtomobil, ki bi ga poganjal motor na električno energijo, ali po potrebi motor na fosilno gorivo. S tem je Gabi močno povečal zmogljivost, potovalno razdaljo in s tem uporabnost tega avtomobila. To svojo idejo je realiziral že v začetku sedemdesetih.
Tudi Elon Reeve Musk je tako kot Gabi, v svojem življenju poskušal vse mogoče. Znan je kot ustanovitelj vrste uspešnih spletnih in tehnoloških podjetij ter velja za pravega tehnološkega vizionarja. Poslovno kariero je začel leta 1995, ko ustanovil svoje prvo podjetje, ki je razvijalo spletno aplikacijo za turistične vodnike. Širši javnosti je postal znan kot izvršni direktor podjetja Pay-Pal, ki je po celem svetu znan izvajalec plačilnega prometa preko spleta. Leta 2002 pa je ustanovil podjetje SpaceX , ki je imelo vizijo razvijati vesoljsko tehnologijo in poslati človeka na Mars. Dve leti kasneje pa se je pridružil novoustanovljenemu podjetju Tesla Motors in postal njegov predsednik uprave, ki je že razvijalo električne avtomobile.
Za prvi avto je Gabi izdelal večino posameznih sklopov sam. Celo karoserijo, ki je bila nekaj zares posebnega in futurističnega, izdelana pa iz aluminija in plastike, je izdelal sam. Šasija je bila jeklena. Za pogon je uporabil 200-kubični motor njegovega motocikla DKW. S tem avtomobilom se je Gabi tudi vozil naokoli po Črnomlju in vzbujal posebno pozornost. Ob tem je ves čas razmišljal, kako bi avto poganjal samo električni motor namesto bencinskega. Šasijo tega prvega avtomobila je že prilagodil za nov pogon, a je potem ta ideja zaspala, čeprav je še vedno razmišljati o avtomobilu samo na elektromotor. Izdelal je vse načrte in izračune. Na osnovi teh načrtov se je z Iskro iz Železnikov, ki je izdelovala elektromotorje, dogovoril za izdelavo primernega elektromotorja. Zares so mu izdelali izjemno kvaliteten elektromotor , ki je bil po besedah Gabita, kar se tiče izkoristka, edinstven na svetu. Gabi je ta motor vgradil v svojo za to že prilagojeno karoserijo, naredil še nekaj izboljšav, menjalnik in zavorni sistem. Tako je bil prototip prvega pravega električnega avtomobila narejen in je prav odlično deloval. Prototip tega novega Gabitovega avtomobila je dobil ime po samem izumitelju Gabitu insicer GLEM, kar v kraticah pomeni Gabrijel Lumbar ElektroMobil.
Elektromobil je izgledal prav zanimivo. Bil je to trikolesni avtomobil z dvojimi vrati. Pogon je bil na zadnja kolesa. Zavore so bile že takrat hidravlične. Elektromobil je imel še tri alkalne akumulatorje. Eno polnjenje je zadoščalo za sto kilometrov in omogoča hitrost do 60 km/uro. Prazni akumulatorji so se napolnili priključeni na hišno električno napeljavo, v štiriindvajsetih urah.
Je pa Gabi kmalu odstopil od prvotne zamisli, da bi avto poganjal samo elektromotor in v GLEM vgradil še 100 kubični dvocilindrski bokser motor, ki ga lahko poganja petrolej ali pa bencin. Tudi ta bokser motor je skonstruiral Gabi sam.
Zamisel o dveh pogonskih motorjih je bila pravzaprav genialna. Kombinacija elektromotorja in bencinskega motorja daje namreč izjemne možnosti. Bencinski motor hkrati med vožnjo polni še akumulatorske baterije. To je še posebej pomembno pri vožnji navzdol, ko praktično bencinski motor nima nobene porabe, polni pa akumulatorske motorje in še pomaga zavirati. Le z malimi spremembami, bi ta avtomobil lahko dosegel že 80 km/uro. Poraba fosilnega goriva je bila le dva litra na uro vožnje. Avto je imel štiri prestave in prestavo za vzvratno vožnjo. Za pravice za Gabitov avtomobil so se zanimali mnogi domači in tuji proizvajalci avtomobilov. Vendar do proizvodnje v serijah ni prišlo, ker je bil to še eden od njegovih prezgodnjih poskusov, za katere svet takrat še ni bil pripravljen.
Lumbar Gabriel-Gabi se je na žalost vseh Črnomaljcev nekoč odločil preseliti v Novo mesto. Verjetno je računal, da bo v večjem in bogatejšem mestu lažje realiziral svoje genialne zamisli. Sicer je še naprej redno obiskoval Črnomelj in čeprav smo se še srečevali, so stiki med nami počasi ugašali.
Nekateri njegovi pomočniki so ga hoteli v Novem mestu obiskati, pa nihče ni prav vedel kje stanuje. Vedelo se je, da stanuje nekje v Šmihelu, naslova pa ni imel nihče. Pa se je nekdo spomnil: ’’če boš po Novem mestu iskal Gabita, odi mimo blokov peš in tam ko boš na bloku na balkonu videl največ anten na kupu , je zagotovo Gabitovo stanovanje.
Vse to kaže na Gabitovo izjemno skromnost. Nikoli se ni hvalil s svojimi izumi. Le rad se je pogovarjal o njih in izmenjeval izkušje. Ves svoj zasluženi denar je vlagal v razvoj. Zelo malo mu jih je uspelo unovčiti, saj je bil toliko pred časom, da mnogi razsežnosti vsega pravzaprav nismo dojemali.
Njegova življenjska vrvica je gorela zelo hitro. Ves čas v gibanju, idejah in še poln energije je v Novem mestu leta 2008 umrl. Je pa pokopan na pokopališču v Vojni vasi v Črnomlju, kjer je za časa svojega življenja ustvarjal.
V kolikor ste spregledali katerega od prejšnjih zapisov jih najdete tukaj:
Prvi košarkarski koš je bil v Črnomlju postavljen pred petdesetimi leti
Jure Majerle - Majstr Jure; Prvi del - Dirkač
Jure Majerle - Majstr Jure; Drugi del - Umetnik
Malerič Miran - Cvekaf Miran - Maratonec
Franc Godina - France, 1. del - gasilec
Franc Godina - France, 2. del - zabavljač
Gabriel Lumbar - Gabi; 1. del - izumitelj
Vir: Iz knjige v nastajanju: Prostor, čas, košarka in Rock & Roll
Zadnji blogi
Poglejte tudi
